Hipers besedilni jezik je dom in vrt jezika spletnega sveta. Prva različica tega jezika je bila objavljena leta 1992. Od takrat je HTML doživel in preživel številne spremembe in je zdaj prispel do različice 5. (Čeprav različica 5 v resnici še ni bila uradno sprejeta kot standard, vendar je že precej dobro podprta v trenutnih brskalnikih).
HTML je t. i. označevalni jezik, s katerim je mogoče strukturirati vsebine. Za oblikovanje vsebin so odgovorni slogovni listi. Več o njih pa potem.
Za nadaljnji razvoj HTML je odgovoren Svetovni splet Consortium (kratko W3C).
Redno morate spremljati spletno mesto W3C, da boste vedno obveščeni o trenutnih dogajanjih na spletu.
Ko se ukvarjate z HTML, je eno vprašanje ključno: Katero različico naj uporabim? Seveda si lahko mislite, da jezik, kot je HTML, nenehno posodabljajo. Novi elementi se dodajajo, stari pa odstranjujejo.
Tukaj so glavne različice jezika oz. mejniki HTML:
• HTML (november 1992): To je bila prva različica. Poudarek je bil izključno na besedilnih dokumentih.
• HTML 2.0 (november 1995): Sedaj so tudi elementi za slike in obrazce.
• HTML 4.0 (december 1997): Vstavljene so bile slogovne datoteke, okvirji in skripti.
• XHTML 1.0 (januar 2000): To je bilo preoblikovanje HTML 4.0 z uporabo XML.
• HTML5 (april 2009): Gre za še vedno delovni osnutek, ki še ni sprejet kot standard.
Poudarek bo v prihodnjih vadnicah na HTML5. Ker bi s HTML5 končno ponovno zajel val v svetu HTML. Nova specifikacija ima namreč številne zanimive novosti. Sem sodijo na primer bistveno bolj udobni obrazci, napredne prikazovalne pasice, elementi risanja in izboljšana struktura dokumenta. Poleg tega je s novo standardno različico mogoče v spletne strani vdelati videe brez dodatnih vtičnikov in uporabiti vmesnik povleci-in-spusti.
Prvi predlog za HTML5 je bil že leta 2004 objavljen s strani delovne skupine Web Hypertext Application Technology Working Group (WHATWG) pod imenom Spletne aplikacije 1.0.
Čeprav HTML5 do danes še ni bil objavljen kot uradni standard, so brskalniški proizvajalci že vključili številne HTML5 funkcije v svoje izdelke. To ni presenetljivo, saj gre pri WHATWG med drugim za zavezništvo proizvajalcev brskalnikov Apple, Mozilla in Opera. Ustanovitev WHATWG se je zgodila kot neposredna reakcija na počasen razvoj spletnih standardov s strani Svetovnega spletnega konsorcija (W3C).
Na tem mestu se lahko vprašate, kaj je brskalniške proizvajalce spodbudilo k razvoju lastnega standarda HTML. Do zdaj je bilo namreč razvoj HTML v rokah W3C. V očeh brskalniških proizvajalcev so se težave začele s tem, ko je W3C HTML 4.01 brez posebnih vsebinskih popravkov spremenil v XHTML 1. Prvotno je W3C želel ustanoviti XHTML 1 kot prvi korak v smeri uveljavljanja XML-baziranega spleta. Na koncu razvoja naj bi stal XHTML 2. Prav ta osredotočenost W3C na XML je jezila brskalniške proizvajalce. Po njihovem mnenju je XML pristop nepraktičen in ne odraža dejanskih želja uporabnikov. (Kar W3C seveda vidi drugače).
Od leta 2007 razvijata W3C in WHATWG skupaj specifikacijo HTML5 oziroma delata nanji. Trenutne razvoje glede HTML5 najdete na http://www.w3.org/TR/html5/.
Poudarek bo v prihodnjih vadnicah ravno na HTML5.
CSS za oblikovanje
Zagotovo ste že delali z dokumentnimi predlogami v Wordu ali drugih programih za oblikovanje besedil. Če označite vrstico, lahko izberete predlogo oblikovanja.
Glede na izbrano oblikovanje v dokumentni predlogi za to predlogo se prikaže naslov. S spremembo dokumentne predloge se spremeni tudi videz naslova.
Kaj pa ima Word opraviti s HTML? Tudi za HTML dokumente obstajajo predloge oblikovanja. Te predloge lahko določimo s CSS (Cascading Stylesheets). S pomočjo CSS lahko na primer določite, da naj bodo glavni naslovi (h1) veliki 22 pikslov in prikazani z zeleno pisavo Arial.
Slogovne listi omogočajo strogo ločevanje strukture in postavitve. Za strukturiranje dokumentov se uporablja HTML, medtem ko postavitev elementov določimo s CSS.
Kaj potrebujete
V prihodnjih vadnicah boste postopoma spoznavali HTML in CSS. Za izdelavo spletnih mest na osnovi HTML in CSS v resnici ne potrebujete zahtevne programske opreme. V najpreprostejšem primeru lahko – če delate v sistemu Windows – uporabite standardni urejevalnik.
Čeprav ni posebej udoben, vendar zadostuje za začetek. Če pa imate raje nekaj udobnejšega, bi morali raje poiskati "pravi" HTML urejevalnik. Eden od klasičnih je seveda Dreamweaver.
Ta urejevalnik pa ni brezplačen.
Za zasebne uporabnike brezplačen pa je phase5 (http://www.phase5.info/). Če želite urejevalnik torej uporabiti za zasebne namene, boste s tem imeli v rokah dobro in brezplačno orodje.
Poleg urejevalnika bi morali imeti nameščene tudi najpomembnejše brskalnike za testiranje spletne strani. Pravzaprav brskalniki občasno precej samovoljno interpretirajo HTML in CSS. Pred tem ozadjem je nujno temeljito preizkušanje strani v različnih brskalnikih. Nameščeni bi morali imeti vsaj Internet Explorer, Google Chrome in Mozilla Firefox. Idealno bi bilo, če bi stran preizkusili tudi v brskalniku Opera in na tablici/pametnem telefonu.
