Pri meni gre za gorske pokrajine na eni strani, po drugi strani pa tudi za alpinizem in oglaševalsko fotografijo v gorah.
Veliki Casse v francoskem narodnem parku Vanoise po poletnem sneženju.
Tri povsem različna področja, ki zahtevajo ustrezno opremo.
Planika s planincem – klasično ali moderno? V vsakem primeru brez Luisa Trenkerja.
V dobi brezmejnih pikslov in predvsem neskončnega števila kamer tudi meni vedno težje odgovoriti na vprašanje po idealni opremi. Skoraj vsak teden se predstavijo novi modeli, skoraj vsak dan se na svetu ali na neskončnih širjavah spleta pojavi nov testni poročilo o različnih objektivih, kamerah in pripomočkih, ki nas pogosto bolj zmede kot pomaga. Umetnost v tem času je zmanjšati pogled na lastne zahteve in lastno področje dela ter tako izločiti mamljive ponudbe. Tudi mene včasih preplavi stalni val proizvodov Canon, Nikon, Sony in podobnih. Toda prav tu lahko prvič nekaj osvežilnega naučim: imeti potrpljenje. Tudi če ima eden od proizvajalcev za kratko obdobje boljšo kamero, bodo konkurenti sledili. Ni treba takoj razmišljati o zamenjavi sistema …
Ali sploh obstaja idealna oprema? Da bi lahko to vprašanje bolje, torej bolj individualno, pojasnili, bi rad fotografijo glede tega razdelil na tri področja:
• amater, ki dela hitre posnetke in si želi več kot njegov telefon.
• zahteven amater, ki si želi s sodobno zrcalno refleksno opremo ohraniti vse tehnične možnosti odprte.
• profesionalec, ki želi slike uporabljati komercialno in zato potrebuje največ tehničnih možnosti in kakovosti.
Čeprav je ponudba kamer za prvo skupino daleč največja - tukaj se zelo hitro loči zrna od plev. Da bi moj naslednji predlog za kamero bolje razumeli, bi rad hitro predstavil nekaj tehničnih osnov: Velika prednost digitalne fotografije je prilagodljivost glede osvetlitve, kontrasta, barvne temperature itd. Vse te dragocene parametre lahko v računalniku vplivamo in popravimo kasneje - toda samo, če imamo kamero, ki lahko beleži tudi surove podatke RAW!! Pri teh tako imenovanih surovih podatkih slike se te parametri določijo šele pozneje, v okviru pretvorbe v končno sliko. Se sliši zapleteno? Da in ne. Dopolnilno delo se v vsakem primeru izplača.
V svetlobi modre ure: noč v šotoru na Pali, Dolomiti:
Ponovno se vrnimo k kameram. 95 % vseh digitalnih kompaktnih kamer zdaj ustvarja samo še JPEG-slike, kar žal pomeni, da te ključne parametre določi programska oprema kamere. Sklep: ključne prednosti digitalne fotografije izginejo. S tem se izbira dramatično zmanjša. Priporočljive so trenutno znamke, kot sta Canon s novim G10 ali Leica z D-Lux 3 3 in njegovim naslednikom D-Lux 4.
G 10 znamke Canon z velikostjo, težo in predvsem ceno nudi odlične rezultate slik.
Odličen kompaktni fotoaparat s prek 10 milijoni slikovnih pik: Leica D-Lux 4:
Obe modeli odlikujejo zelo dobri objektivi (kar je v digitalni fotografiji bolj pomembno kot kdaj koli prej), uspešen dizajn ter možnost, da lahko snemata tako JPEG kot tudi RAW-slike.
Za dodatke so potrebne za kompaktne kamere malo: trda majhna torbica za fotoaparat, nekaj visokokakovostnih pomnilniških kartic priznanih proizvajalcev, kot je SanDisc, ter na koncu rezervna baterija.
Čudoviti za kompaktne fotoaparate oz. majhne zrcalno refleksne kamere so razširjene torbice Tamrac.
Za drugo skupino bo dražje, težje in večje, vendar se bodo pokazale nepričakovane tehnične možnosti. Tu se prava fotografija začne zdaj. Potem ko so bili še pred nekaj leti celo najosnovnejši ohišji zelo dragi in za to nudili samo 2 ali 3 milijone slikovnih pik, se je cenovna struktura sedaj končno stabilizirala. Kamere s 10 do 15 milijoni slikovnih pik morajo za večino ljubiteljev fotografije v tej kategoriji povsem zadostovati. Vstopni modeli, kot je Canon 450D, so že na voljo za 400 evrov; polprofesionalni modeli, kot sta Canon 50D ali Nikon D300, trenutno stanejo okoli 1000 evrov.
Nikonov model D300 ni dobra kamera samo za zahtevnega amaterja, ampak tudi za profesionalce.
Te kamere niso samo postale precej hitrejše, bolj robustne in tehnično bolj dovršene, temveč so tudi (nekoliko) bolj stabilne na cenovni ravni in trajnostne kot pred dvema ali tremi leti. Kamere, kot je Canon 50D (in seveda tudi približki od Nikon ali Sony), ponujajo neverjetno, z njimi bi lahko (vsaj fotografsko) ostarili. Ločljivost je zadostna za odlične tiskane izdelke do formata A2, hitrost preko šestih slik na sekundo je primerna celo za športno fotografijo, tudi oprema pa ne pušča prostora za želje.
Dobro tesnjene proti pesku in vlagi, z njimi lahko brez težav preživijo tudi kakšno divjo oddaljeno potovanje. Poleg tega so z dvojnim objektivom za ta senzorski format Vario, kot sta na primer Tokina AT-X Pro 4/12-24 mm in Canon EF-S 55-250 mm IS7, pokrita razmeroma razširjena območja goriščne razdalje med ekstremnim širokokotnikom in dolgoteleobjektivom. Zaradi manjšega senzorja, ki je običajen v tem segmentu kamer, se seveda spremeni običajni kot gledanja objektivov.
Klasični širokokotni zoom: Tokina SD f4 12-24 mm IF DX.
Canon EF-S 55-250 mm je majhna in lahka alternativa z zadovoljivimi rezultati slikanja za uporabo v gorah.
Zaradi faktorja povečave 1,5 (pri Nikonu) oziroma 1,6 (pri Canonu) se iz "običajnega" kotnega pogleda na primer 200-mm teleobjektiva spremeni v tistega 300-mm objektiva.
Pomembni so še obvezni rezervni akumulatorji, polarizacijski filtri za objektive in majhen bliskavica, kot je Speedlite 430 EX II. Morda manjka še kaj? Če ja, gre le za drobnarije za robove fotografije. Za bližino bi bilo še mogoče uporabiti podaljševalni obroč ali makro lečo (npr. Canon 500D), da bi lahko zajeli metulje ali cvetlice do roba formata.
Zakaj vedno znova priporočam izdelke vodilnih proizvajalcev? Po eni strani so v teh podjetjih izdelki najbolj inovativni, po drugi strani pa ponujajo največjo paleto dodatkov in objektivov ter obenem najmanjšo izgubo vrednosti.
Dragi bralci, naslednji stavki bodo prežeti s strastjo in perfekcionizmom. Za morebitne neželene učinke in tveganja ne morem prevzeti odgovornosti. Obstaja možnost okužbe. Ne govorimo več o formulacijah kot je "manj je več", ampak o sanjah, delno tudi o senzacionalni kakovosti, vendar tudi o velikem denarju. Ali "potrebujemo" takšno kakovost, na primer 21 milijonov pikslov, je vprašljivo. Kdo pa res potrebuje 300 KM?
Kakšne zahteve sploh imam za svojo idealno opremo za fotografiranje pokrajine v gorah? Morala bi biti prenosna, torej s stojalom ne sme tehtati več kot 10 kilogramov. Morala bi zagotoviti največjo možno kakovost slike za tisk koledarjev, za razstavne tiske do formata A1 in seveda tudi za fotografske albume, ki omogočajo čim večjo raznolikost motivov in perspektiv.
Začeti želim s fotoaparatom. Ne glede na to, ali gre za Nikon D3, Sony Alpha 900 ali Canon 1Ds MkIII, vsi trije modeli dajejo odlične rezultate.
Moji neuničljivi delovni konji: Canon 1D Mark III za športne dogodke in 1Ds Mark III za pokrajino:
Svojo izbiro sem že dolgo nazaj usmeril k Canonu. Trenutno delam z modelom 1Ds MkIII in od nedavnega tudi z novim modelom 5D.
Ultimativni fotoaparat za delo na prostem in v gorah: Canon 5D Mark II. Ni prevelik, ni pretežak, vendar kljub temu ponuja izjemno dobro kakovost slike.
Verjetno bo, vsaj za alpske produkcije, zaradi prednosti v teži in volumnu moja prva izbira. Poleg tega objektivi: za super široki kot Canon EF f2,8 14 mm L II, za "navaden" široki kot z neverjetno reprodukcijsko zmogljivostjo objektiv Zeiss-Distagon f2,8 21 mm (z adapterjem Huppert), za "standardni" obseg zelo majhno in lahko, vendar kljub temu odličen objektiv Zeiss 3,5-4,5 28-70 mm (z adapterjem Huppert) in za teleobseg odličen objektiv Canon EF f4 70-200 mm L IS. K temu dodam še podaljševalni obroč in makro lečo Canon 500D za bližino, bliskavico Speedlite 580 EX II ter dva rezervna akumulatorja.
Za povečanje kontrasta med nebom in oblaki ali za preprečevanje neželenih odsevov imam vedno pri sebi polarizacijski filter za vse premer. Za uravnavanje močnih razlik v svetlosti med močno osvetljenimi in senčnimi območji imam vedno pri sebi različne sive prehodne filtre z tremi in štirimi blenden ter z mehko in trdo prehodno linijo v fototorbi. Na čistih fotografskih izletih je vsa fotooprema varno in stabilno shranjena v foto nahrbtniku Tamrac.
Linija Tamrac Expedition: Fotorančki za najtežje naloge z najvišjo kakovostjo so moja prva izbira za čiste fotografske izlete. Velik foto nahrbtnik iz linije Tamrac Expedition z celotno opremo za čiste fotografske izlete brez velikih razdalj. Na poti so seveda pokrovčki na objektivih.
Na alpskih turah raje uporabim torbo za fotoaparat, to pa je ponovno shranjeno v velikem nahrbtniku. Za obdobja nočnih vzponov in sestopov, da se ne izgubim, potrebujem tudi zmogljivo naglavno svetilko, idealno s Power-LED za iskanje poti tudi na večji razdalji.
Še posebej na visokogorskih turah naglavne svetilke s Power-LED postajajo nepogrešljive.
Zares dragoceni postanejo nazadnje še fotostativi. Ker zaradi teže "grozno" celo prihranim pri hrani, šteje vsak gram tudi pri stativu.
Izdelki iz aluminija (skupna teža s stativno glavo več kot 2 kilograma) so najcenejši, kompromis med bazaltom (skupna teža približno 1,5 do 2 kilograma) je res kompromis, zabavo pa prinašajo stativi iz ogljikovih vlaken.
Ogljikov stativ, tu model od Slika, "znatno" olajša fotografiranje v gorah.
Za težo med 1 in 1,5 kilograma so kljub temu zelo stabilni in popolnoma zadostujejo za običajne opreme KB-SLR.
Zraven dodatna oblačila, malica, steklenička za pijačo itd., in iz fotografa v gorah postanem prenašalec bremen. Kljub teži, kljub stroškom - uživajte v gorah.
Dent du Geant v večerni svetlobi, območje Mont Blanca, Francija.
