2.1 Kriteriji nakupa fotoaparata
Katere kriterije je treba upoštevati pri nakupu fotoaparata? Poleg cene obstaja še veliko drugih vidikov. Tu so navedeni nekateri najpomembnejši.
Slika 2.1: Udobnost je zagotovo eden od najpomembnejših nakupnih kriterijev. Le če fotoaparat dobro leži v rokah, bo mogoče ure fotografirati brez utrujenosti. Zato je nujno, da ste osebno preizkusili želeni model. Nikon D3 z 2,8/105mm Mikro Nikkor. 1/200 sekunde, zaslonka 7,1, ISO 800.
(Foto © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Koliko megapikslov potrebuje človek?
Veliko fotografov pri nakupu sprva predvsem pozornost nameni velikemu številu megapikslov. Ampak ali jih res potrebujete? Gotovo je koristno, če lahko kot oglaševalec zagotovite zadostno količino podatkov za 18/1 plakate ali sejemskie prikaze. A kolikokrat se to zgodi?
Delovni vsakdan je drugačen: Več kot 70% fotografij, ki jih posnamem, je namenjenih predvsem za objavo na spletu. Zato ne dajem velikega pomena na desetine megapiksov. Zame je pomembna kakovost slike! Ne kvantiteta.
Na to se dodaja, da je treba arhivirati velike količine podatkov. In to stane prostor in čas. Zato raje dobro premislite, ali res potrebujete fotoaparat z toliko megapiksli!?
Slika 2.2: S tema dvema fotoaparatoma imam vse, kar potrebujem. Nikon D4 (oblikovanje www.pimpyourcam.com) z efektivnimi 16,2 megapiksli in Nikon D3X s 24,5 megapikselno ločljivostjo.
(Foto © Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
2.1.2 Dinamični razpon
Po resnici povedano: Kdo od vas pozna dinamični razpon svojega fotoaparata?
Dinamični razpon označuje, koliko stopenj zaslonke kontrastni razpon fotoaparat (pri določeni vrednosti ISO) lahko obdela. Vse, kar je zunaj dinamičnega razpona, bo prikazano bodisi brez podrobnosti v črni barvi ali izgorelo v belem.
Tehnično določen dinamični razpon tako bistveno vpliva na to, ali so fotografije, ki jih naredite, tehnično brezhibne ali pa imajo presežene ali izgorele dele.
S tem postane jasno, da velik dinamični razpon bistveno prispeva k tehnični kakovosti vaših fotografij!
Slika 2.3: Če lahko v najtemnejših in najsvetlejših delih fotografije še vedno vidimo podrobnosti, to kaže na velik dinamični razpon. Dinamični razpon trenutnega fotoaparata Nikon D4, ki ga uporabljam, na primer znaša 13,4 stopenj zaslonke (pri ISO 100); zato ta fotoaparat spada med tiste z enim največjih dinamičnih razponov, ki so trenutno na voljo. Tisti, ki želi vedeti dinamični razpon svojega fotoaparata, naj išče v revijah za fotografije ali na spletu. Nikon D3S z 2,8/14-24mm Nikkor. 1/1000 sekunde, zaslonka 8, ISO 200.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
2.1.3 Velikost (zaslona!) šteje!
Na mojih delavnicah vedno znova opazim, da nekateri udeleženci fotografirajo z modeli fotoaparatov, ki so očitno zastareli, a jih imajo radi - kar je vidno manj na kakovosti slike, ampak na premajhnem zaslonu; kakovostni veliki zasloni, na katerih je mogoče rezultat ogledati tudi na svetlobi (transrefleksivno tukaj je ključna beseda), pa so na voljo - glede na model fotoaparata - šele v zadnjih nekaj letih.
Kljub temu je velik zaslon vreden zlata, saj bo vsak med svojimi fotografskimi sejmi pregledal rezultate na zaslonu fotoaparata X-krat. Še posebej, ko je spremenjena svetloba ali ko fotografirate z ročnimi nastavitvami, boste preverjali na zaslonu.
Slika 2.4: Res bi rad vedel, kolikokrat med fotografiranjem pogledam na ekran fotoaparata. Zagotovo nekaj desetkrat. Še posebej v hitrem delovnem okolju je dobro, če je zaslon dovolj velik in ima dobro ločljivost, tako da lahko hitro zajamem in preverim veliko podrobnosti.
(Fotos ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de (1) in LI-Design(2))
Da prihranite čas, vam priporočam, da uporabite funkcijo avtomatske predvajalne slike. Po vsakem posnetku se prikaže narejena slika za kratek čas (koliko sekund, lahko nastavite v meniju fotoaparata). Prikaži se takoj, ko ponovno pritisnete sprožilec. (Ali pa po nekaj sekundah. Ta funkcija prihrani čas, poleg tega lahko obdržite položaj rok na fotoaparatu, ker ne potrebujete pritiska na gumb za ogled zadnje narejene slike.
Opomba: Tudi če ste z vašo "staro" (fotoaparat) še zelo zadovoljni, prehod na naslednji model lahko koristi. Poleg tehničnih izboljšav, ki se bodo še posebej izkazale pri kakovosti slike, vam bo večji, sodobnejši zaslon pomagal pri učinkovitejšem in hitrejšem delu. Za poklicne fotografe je to nujno potrebno!
2.1.4 Hitro sproženje
Kratek zakasnitev sprožitve je pomembna, kadar ne želite zamuditi nobenega trenutka. Fotografiranje modelov je včasih skoraj kot akcijsko fotografiranje: Gre za trenutek odločitve. Obstajajo sekundni deli, ko model izgleda precej bolje kot sicer; teh trenutkov ne smete zamuditi!
Kdor ne verjame, kako bolj udobno je skrajšana zakasnitev sprožitve, naj enkrat primerjalno uporabi fotoaparat z krajšo in takoj zatem z dolgo zakasnitvijo sprožitve. Razlika je ogromna! Preprosto preizkusite!
Slika 2.5: Zelo kratek čas zakasnitve sprožanja omogoča natančno delo. Sam odločam, kdaj bo narejena fotografija; ne fotoaparat! Vsak, ki je kdaj fotografiral s fotoaparatom z nizko časovno zakasnitvijo sprožanja, tega funkcionalnosti nikoli več ne bo želel zamuditi.
(Foto © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
2.1.5 100-%-iskalna slika
Še v analognem času sem si navadil, da fotografiram čim bolj natančno in do roba. Še danes izberem izrez slike zelo natančno in se izogibam kasnejšemu obrezovanju fotografije na računalniku.
Tak način dela mi zagotavlja največjo kakovost; v celoti izkoristim senzor fotoaparata, zato so velike povečave možne tudi z 16 megapiksli (pri moji D4). Tisti, ki vedno obrezujejo svoje fotografije, brez potrebe zapravljajo potencial.
Polno izkoriščanje celotnega senzorja pomeni, da moram že v iskalniku svojega DSLR-ja natančno videti 100 % iskalne slike, saj drugače fotografiranje brez rezanja ni mogoče (ni smiselno). Vendar pa le redki fotoaparati (samo profesionalni modeli) imajo to funkcijo. Pri nakupu fotoaparata pa je to za mene ključni kriterij.
2.1.6 Zanesljivost in robustnost
Zelo skrbim za svojo opremo. Za razliko od drugih fotografov ne puščam svoje fototorbe odprte na plaži. Prav tako pazim, da ob menjavi objektiva ne dotikam zadnjega steklenega elementa. Nikoli ne bi prijel svojega fotoaparata z umazanimi ali lepljivimi rokami ter se izogibal postavljanju pijač v bližini foto opreme, na primer. Skratka: Poznam vrednost moje opreme in jo obravnavam ustrezno.
Kljub temu obstajajo situacije v službenem vsakdanjiku, kjer moram fotografirati v težkih pogojih: Ali na dežju, na prašni lokaciji ali zaradi nizke perspektive pol ležeč v slani vodi na plaži. Potem je dobro vedeti, da je moj fotoaparat zaščiten pred prahom in brizganjem vode.
Slika 2.6: Dolgo sem verjel, da je opozorilo proizvajalcev fotoaparatov o zaščiti pred prahom in brizganjem vode zgolj marketinški argument. Vendar sem se prepričal, ko sem ležal polovico časa na plaži v slani vodi s svojimi fotoaparati, ko so me en val za drugim prekrili in premočili mene ter mojo kamero, da so te veliko bolj odporne, kot sem si v najbolj norih sanjah upal predstavljati.
(Foto © Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
2.1.7 Nizka stopnja šuma pri visokih ISO-vrednostih
Kot fotograf se vedno znova srečujem s stresnimi situacijami. Zahvaljujoč tehničnemu napredku v zadnjih 10 letih pa so te meje vedno bolj prestavljene v ozadje.
Med najpomembnejša tehnična izboljšanja na področju fotoaparatov zagotovo spada ta, da je mogoče tudi pri slabi svetlobi še vedno posneti fotografije z zelo visoko kakovostjo, skoraj brez šuma.
Zakaj je to tako pomembno? Obstajajo odlične sistemskie bliskavice, ki omogočajo brezskrbno osvetlitev zahvaljujoč TTL-kontroli.
Razlog je v tem, da je običajno veliko bolj vzdušja, če se z visoko ISO nastavitvijo posnete čim več obstoječe šibke stalne svetlobe (na primer na zabavah, pri nočnih posnetkih itd.), nato pa s pomočjo bliskavice rahlo osvetliti prizorišče. Tisti, ki fotografirajo na zabavah s ISO 100 in morda s šibkim zoom objektivom, se hitro znajdejo z "preveč posvetljenimi" fotografijami. :-)
Slika 2.7: Da bi prevladoval značaj bliskavke, sem pri tej fotografiji upošteval razsvetljavo polic. To sem dosegel tako, da sem občutljivost ISO nastavil na 3200 ISO. Nikon D3 z 2,8/105mm Mikro Nikkor. 1/100 sekunde, zaslonka 7,1, ISO 3200.
(Foto © 2008: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
2.2 Nakup kakovostnih objektivov
Objektivi so "oči" vašega fotoaparata. Zato je ustrezna optična kakovost teh leč zelo pomembna.
Skoraj še pomembnejša pa je "svetlobna moč" objektivov. Tu se odloča, kateri fotograf v mraku ali v poltemi še naprej lahko fotografira, medtem ko drugi že pospravljajo svoje fotoaparate.
Kako velika je razlika med objektivi različnih svetlobnih moči, je demonstrirano na primeru "fotografij na zabavah":
Primer "Fotografij na zabavah":
• A uporablja normalni objektiv 50 mm z svetlobno močjo 1,4.
• B pa za svoje fotografije vzame zoom objektiv s svetlobno močjo 4.
• Razlika je torej 3 (celih) blendenstopenj.
• Razlika v eni blendenstopenji pomeni dvakrat več svetlobe (ali polovico, odvisno od tega, s katerega zornega kota gledamo).
• A potrebuje le 1/8 svetlobe, ki jo potrebuje B, da (pri sicer enakih pogojih) lahko še vedno fotografira.
• Drugače povedano: B potrebuje 8-krat več svetlobe kot A.
Na ta način postane jasno, kako velike so razlike v vrednostih blende pri različnih objektivih. To je tudi razlog, zakaj profesionalni fotografi dajo tako velik poudarek na svetlobne objektive. Na zabavah, ko se te dogajajo ponoči v slabo osvetljenih prostorih, je pomembno uporabiti svetle objektive. Ker je to lahko odločilno, da se pod slabimi pogoji z malo svetlobe še vedno lahko posnamejo uporabne fotografije.
Svetli objektivi pa imajo še en (za oblikovalsko fotografijo pomemben) dodaten prednost: če se uporabljajo skoraj z odprtim zaslonom, je mogoče z njimi zelo lepo delati z omejeno globino ostrine. Tako je mogoče ustvarjati fotografije z zelo malo globine ostrine, kar se lahko zelo lepo obnese pri portretih (ali tudi pri fotografiranju izdelkov).
Slika 2.8: Ozek obseg globine ostrine je bil želen iz oblikovalskih razlogov. Da bi optimiziral ostrino, sem objektiv zaprl za eno stopnjo. Objektivi so najostrejši, ko so – izhajajoč iz začetne odprtine zaslonke – zaprti za eno do dve stopnji. Če jih še bolj zapreš, se povečuje le obseg globine ostrine; ne pa tudi ostrina. Nasprotno: Ta se nato ponovno nekoliko zmanjša. Tisti, ki želi ustvariti impresivne ostre fotografije, mora pri objektivu z začetno zaslonko 2,8 zaslonko nastaviti na vrednost med 4 in 5,6. Nikon D4 z 2,8/105mm Mikro Nikkor. 1/125 sekunde, zaslonka 4, ISO 100.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 2.9: Izsek, originalna velikost (100%). Samo rahlo izostrjeno. Tukaj postane jasno, zakaj je 105mm Mikro-Nikkor med favoriti številnih portretnih fotografov.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
2.3 Osvetlitev
Opomba: Tisti, ki želijo ustvarjati profesionalne modele fotografije in se pri svoji ustvarjalnosti ne želijo nepotrebno omejiti, ne morejo mimo nakupa primerne osvetlitvene opreme.
V vsakem primeru bi moral vsak modelski fotograf imeti "osnovno opremo", ki vključuje odsevnik in senčnik ter sistemski bliskavico (ki se lahko uporablja brezžično). Tisti, ki želijo "risati" s svetlobo in uporabiti nekoliko bolj zapleteno osvetlitev, ne morejo dolgoročno brez uporabe studijskega ali zunanje bliskavice. Pred nakupom pa vam toplo priporočam, da preberete moje nasvete o nakupu bliskavice, ki so objavljeni na PSD-Tutorials.de v moji 10-delni tutorial seriji "Profesionalna osvetlitev". Pomembno je, da res najdete primerno bliskavico, ki bo ustrezala vašim individualnim zahtevam!
Preden pa kupite drago bliskavico, priporočam, da najprej obiščete delavnico, kjer vas bodo naučili upravljanja in delovanja bliskavic.
Poleg tega je pri nekaterih prodajalcih foto opreme mogoče, na primer pri foto trgovini Calumet (trgovine med drugim v Berlinu, Düsseldorfu, Münchnu, Stuttgartu, Essnu), izposoditi različne bliskavice in jih preizkusiti. To je smiselno, saj lahko pred nakupom preizkusite, ali izbrana naprava zadovolji vaše zahteve.
Katere pripomočke je mogoče uporabiti pri profesionalni osvetlitvi v modelski fotografiji, je podrobno opisano v delu 8 ("Eleganten model"). te tutorial serije!
2.4 Računalniška tehnologija
Računalnik je v zadnjih 10-13 letih postal nepogrešljivo orodje fotografov. Pri mnogih mojih kolegicah in kolegih je delo na računalniku vzelo več časa kot delo s fotoaparatom.
Digitalno posnete fotografije se shranjujejo in arhivirajo, pregledujejo se, izberejo se najboljše in nato (odvisno od razumevanja fotografa bolj ali manj zahtevno) obdelajo.
Skratka: Računalnik, skupaj z ustrezno opremo, je (enakovredno) poleg fotoaparata in svetlobne opreme najpomembnejše orodje fotografa. Zato morate pri nakupu natančno premisliti, kakšne zahteve naj izpolnjuje računalniška tehnologija. Končno želite, da jo produktivno uporabljate več let.
Zelo priporočljive, vsaj za profesionalne fotografe, ki so pogosto pod časovnim pritiskom pri opravljanju dela, so interni SSD diski. Bila je največja olajšava pri delu v zadnjih letih, potem ko sem diske zamenjal na svojem Macu. Zdaj se računalnik (operacijski sistem) zažene v približno 5 sekundah, tudi programi, predvsem Photoshop, se zaženejo takoj. Pred nadgradnjo sem po pritisku na gumb za vklop najprej šel skuhati kavo (ali čaj), da sem preživel čas čakanja. Danes vklopim računalnik, vnesem geslo in začnem delati. Genialno! :-)
Poleg tega mora računalnik, na katerem izvajate obdelavo slik, imeti dobro grafično kartico in čim več pomnilnika (RAM). Več RAM-a, bolje!
Tudi monitorja ne bi smeli izbrati samo glede na kriterij "cena": Na njem boste porabili ure za koncentrirano obdelavo slik. Zato je kakovost (seveda kalibriranega) monitorja pomembnejša od česarkoli drugega!
Za fotografe, ki z prodajo svojih slik zaslužijo denar, je vprašanje varnostnega kopiranja in arhiviranja podatkov še posebej občutljivo. Predstavljajte si grozljiv scenarij, ko bi vse vaše fotografije nepreklicno izginile, bile izbrisane ali uničene …!
Slika 2.10: Zato uporabljam RAID sisteme za arhiviranje (tukaj na levi strani slika „Blueline“ RAID od Certona, ki ima še dodatno prednost, da se lahko uporablja tudi kot FTP strežnik). Pri RAID sistemih se lahko ena (pri „Blueline“ celo 2 od 8) od več obstoječih trdih diskov pokvari, a vsi podatki ostanejo nedotaknjeni.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Za največjo možno varnost (da bi se izognili nevarnostim, kot so kraja, požar ali poškodbe zaradi vode) sem svoje fotografije varnostno kopiral dvakrat na dva oddaljena RAID sistema, ki stojita 100 km narazen na neodvisnih lokacijah.
Prav tako je nepogrešljiva uporaba prenosnih trdih diskov, vsaj če fotografirate na terenu in fotografij ne morete takoj arhivirati. Ali če stranke takoj po fotografiranju želijo odnesti posnete fotografije, kar je pri oglaševalskih fotografijah skoraj vedno primer.
Slika 2.11: Za občutljivo rokovanje z izmenjavo podatkov, kot na primer erotične fotografije znanih osebnosti ali fotografije izdelkov, ki predstavljajo še nepojavljene inovacije, se izkažejo visoko varčni diski Digittrade, ki imajo dvojno varnostno sistemsko. Za dostop do podatkov, ki so na disku zakodirani s 256-bitnim AES, je potrebna tako pametna kartica kot tudi PIN.
Na primer, po fotografiranju lahko najprej pošljete stranki disk in šele nato (po prejemu podatkovnega nosilca) pametno kartico. Ko je stranka varno dobila oboje, lahko kot zadnji korak po telefonu posredujete 8-mestno PIN. Šele potem je mogoč dostop do fotografij. Res odlično je to, da so ti mini-treasury diski na voljo tudi v obliki SSD in da se ob poskusih manipulacije neavtoriziranih oseb kripto ključ samodejno uniči (ne da bi prizadel podatke). Izjemni sistem je bil nagrajen z inovacijsko nagrado IT leta 2012.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 2.12: Grafična tablica z občutljivim na pritisk peresom ima že skoraj vsak fotograf. Toda tudi za tiste, ki najraje ali najpogosteje delajo z miško, obstajajo zanimive novosti: ta brezžična igralniška miška R.A.T.9 ne ponuja le številnih možnosti prilagajanja individualni velikosti roke in načinu dela (med drugim je mogoče nastaviti kot naslon za palec, spremeniti dolžino, višino ter težo miške), temveč je prav tako mogoče dodeliti posamezne ukaze ali makre različnim profilom in tipkovničnim nastavitvam (ki jih je mogoče programirati s programsko opremo). Tako bo delo v programu Photoshop postalo zabavno tudi brez poznavanja tipkovničnih bližnjic!
Na primer, rdeče kolešček za pomikanje v desnem položaju uporabljam za prilagajanje (v desno: večje; v levo: manjše) obsega orodja. Nastavljiva natančnost razpona (do 6.400 DPI), ergonomski dizajn in možnost polnjenja dodatnega litij-ionskega akumulatorja (priložen v paketu) prek USB polnilne postaje zaključuje priporočljiv paket (cena med 99 in 159 evrov).
(Foto © Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
2.5 Druga dodatna oprema
Opozorilo: Za fotografe je na voljo še veliko druge uporabne dodatne opreme! Vsem, ki bi radi dobili pregled nad vsemi stvarmi, priporočamo katalog fotografske pošiljke Brenner (lahko se naroči na www.fotobrenner.de). Več kot 10.000 predmetov, povezanih s fotografijo, je tam našteto!
Slika 2.13: Ker moji foto delavnice potekajo ne le v düsseldorfskem studiu, temveč tudi v tujini, na primer na jugu, kjer je veliko sonca, je neposredna kontrola slike na kraju samem zaradi svetlega okoljskega svetloba pogosto težavna. Nekateri izkušeni udeleženci se zato odločajo za uporabo povečevalnih stekel, ki se natančno prilegajo zaslonu za kasnejši ogled.
Guma zagotavlja, da se zaslon ne opraska. In za redno, pogosto preverjanje slike, lahko steklo nosimo na traku okrog vratu (tako da bo hitro pri roki).
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Opozorilo: Eno največjih težav pri številnih modnih fotografih pa ni nabava primerne opreme, temveč iskanje primernih modelov. V naslednjem delu tega vadnika vam bom zato dal/a dragocene nasvete, kako in kje najti odlične modele.
