Del 1: Uvod
Del 2: Primeren opremi
Kamere in objektivi
Pametna svetlobna oprema
Vgrajeni bliskavici in blitz oprema sistema
Relfektorji in difuzorji
Studijska bliskavica
Kaj naj nujno posvetimo pri nakupu studijske bliskavice
Prenosne bliskavice na baterije
Rekviziti
Del 3: Veselo fotografiranje
Del 4: Od nosečniškega trebuščka do najstnika
Del 5: Fotografiranje v zaprtem prostoru
Del 6: Fotografiranje na prostem
Del 7: Družinski življenje
Del 8: Nasveti in triki (I)
Del 9: Nasveti in triki (II)
Del 10: Arhiviranje, urejanje in predstavljanje otroških fotografij
Besedilo: Jens Brüggemann
Fotografije od: Jens Brüggemann (147), Leonie Ebbert (44), Elli Bezensek (61), Radmila Kerl (26), Ramona Prosch (5), Kay Johannsen (4)
Skice: Jens Brüggemann (27)
Del 2: Primeren opremi
Ko fotografirate otroke, je to nekaj povsem drugega kot recimo portretiranje odraslih. Otroci so bodisi navdušeni nad dogajanjem, ali pa nimajo volje in to tudi pokažejo (fotografu). Otrokom je treba zagotoviti dovolj prostora, da se pred kamero izživijo, saj le tako ne izgubijo hitro veselja do te nove "igre".
(Foto: Kay Johannsen)
To seveda postavlja posebne zahteve tako fotografski opremi kot tudi samemu fotografu. Fotografiranje otrok pomeni hitro in prilagodljivo reagiranje, zamrzovanje gibov (saj so otroci VEDNO v gibanju), hkrati pa tudi motiviranje in navduševanje mladih modelov. Skratka, potrebne so veščine, ki segajo med športnim in portretnim fotografom!
(Foto: Jens Brüggemann)
Kamere in objektivi
Digitalne polnoformatne zrcalno refleksne kamere so seveda prva izbira pri nakupu primerne fotografske opreme. Za razliko od srednjega formata so DSLR kamere veliko bolj prilagodljive, z njimi ste bolj gibljivi, opremljene pa so tudi s številnimi odličnimi funkcijami in fantastično kakovostjo slike.
Tako lahko pri vrhunskih modelih posnamete slike s frekvenco 7, 8 ali 9 slik na sekundo, pri resolucijah med 12 in 24 megapiksli, kar je za večino namenov več kot zadostno!
(Foto: Jens Brüggemann)
Pomembnejši od "velikega števila megapikslov" so kriteriji, kot so zanesljivost, velik nabor dodatne opreme, izjemne lastnosti objektivov, hitra sprožitev, hiter zagon, prenosljivost, 100-odstotni iskalnik, nizka stopnja šuma pri visokih ISO vrednostih, hiter avtomatski fokus, itd.
(Foto: Jens Brüggemann)
Če dva tako čudovita modela kot na tej fotografiji gledata v kamero, hitro postane jasno, kako pomembna je kamera, ki je hitro "pripravljena", saj se že po zelo kratkem času najlepši nasmeh spremeni v prisiljenega.
(Foto: Jens Brüggemann)
Sam že 26 let uporabljam kamere z 100-odstotnim iskalnikom in od takrat sem si navadil komponirati sliko tako natančno, da ni nobenega obreza, torej bo izrez ostal tak, kot sem ga fotografiral (razen če želim uporabiti drugačen format, npr. kvadraten ali panoramski).
Prednost je očitna: S tem, ko uporabljam celotno velikost čipa in s tem vse tehnično na voljo (mega-) pike, dosežem največjo tehnično kakovost, in že nekaj galeristov je s trditvijo, da sem jasno fotografiral s srednjim formatom, ob hvalospevih obrnilo moje Barytaprinte (narejene iz SW-polnegativov polformata) in ugotovilo, kako odlična je kakovost …! ; ;-)
(Foto: Jens Brüggemann)
Za fotografiranje otrok so idealne kamere, ki imajo zelo dobro (torej nizko) stopnjo šuma pri visokih ISO vrednostih, saj omogočajo ustvarjanje tehnično dobrih ali vsaj sprejemljivih posnetkov tudi pri neugodnih svetlobnih pogojih (kot so na primer mrak ali notranji posnetki). V tem trenutku je v tem pogledu vodilna Nikon D3S. Pri tej fotografiji s turnirja mini nogometa sem uporabil prejšnji model, Nikon D3 pri 1.600 ISO (1/250 sek., zaslonka 3,5, 105 mm).
(Foto: Jens Brüggemann)
Tudi brez kakršnih koli svetlobnih pripomočkov, torej samo z naravno svetlobo, sem posnel to fotografijo, ki je nastala v "mestu iger".
Nizka stopnja šuma pri visokih ISO vrednostih mojega Nikona D3 mi je pomagala, da sem posnel lep trenutek svojega sina med plezanjem, pri čemer je bila osvetlitev zagotovljena samo s pristno prisotno svetlobo (dnevna svetloba je padala skozi veliko strešno okno in skozi odprta vrata v ozadju). Če bi za ta posnetek uporabil bliskavico, bi to nedvomno uničilo lepo vzdušje.
(Foto: Jens Brüggemann)
Dobro samodejno ostrenje in hitra frekvenca slik pri serijki pomagata, tudi v športni fotografiji, ujeti "pravi" trenutek. Otroci se najpogosteje premikajo tako hitro, da se ne morete zanesti na to, da boste videli "spektakularen" trenutek in obenem pritisnili sprožilec pravočasno. Serija 5-6 hitro posnetih slik pa pomaga, da ne zamudite najlepšega trenutka.
(Fotografija: Kay Johannsen)
Najboljša foto oprema ne koristi nič, če je nimate s seboj … Pogosto pustimo svoj DSLR s priborom (vsaj objektiv in bliskavico ima vedno skupaj v foto nahrbtniku), saj nam gre v nos, da bi morali (težko in nerodno) opremo nositi s seboj na vikend izlet, sprehod, na izlet s čolnom ali sankanje.
A vendar je vedno vredno imeti fotoaparat pri sebi, tudi če greste samo na kratek obisk k stari starševi, in za takšne namene imam poleg svojih DSLR-jev še majhen digitalni kompaktni fotoaparat z vgrajenim zoom objektivom (pred nekaj leti je bil to Leica Digilux 2 s genialno izvlečno stransko zložljivo bliskavico, nato robustni Canon G9 z mnogimi ročnimi nastavitvami, danes pa je to novejši model, G11).
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Kompaktni fotoaparat kot drugi ali tretji fotoaparat paše v vsak žep jakne, z njim pa ne uidejo številne neprecenljive situacije, ki jih sicer nikoli več ne bi doživeli, a bi jih zamudili, če bi iz udobja izpustili DSLR in obenem ne bi imeli kompaktnega fotoaparata.
Tudi če greste le s celo družino nakupovat (in ne poznam nikogar, ki bi se posebej za to vlekel s svojo zrcalno refleksno opremo!), se lahko zgodijo nepozabni trenutki, ki vas bodo kasneje nostalgično spomnili na čas, ko je bil "mladiček" majhen in je v vrtincu nakupovalnega centra naredil svoje prve vožnje.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Približno tako pomembni kot fotoaparat so uporabljeni objektivi, saj določajo kakovost slike in možnosti snemanja. Čeprav sem velik privrženec fiksnih objektivov, ker le ti ponujajo maksimalno možno kakovost slike in najvišje občutka za odprtino (katerikoli zoom objektiv, ne glede na to kako dobro je zasnovan, je kompromis), priporočam uporabo zoom objektivov za fotografiranje otrok.
Razlog je preprost: naši mladi modeli se redko držijo režiserjevih navodil. Ne stojijo mirno, temveč se gibljejo, skačejo, plešejo, norijo, poskakujejo, se obračajo in plazijo; in to v tempu, ki je nemogoče medtem še menjati med fiksnimi objektivi, da bi se prilagodili novim razmeram, oziroma spremenili svoje mesto snemanja.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Zoom objektivi pa omogočajo hitro spreminjanje kadra, pogosto uporabljam premik od portretnega kadra do celote, da na pomnilniško kartico zabeležim pregled dogajanja za prihodnost.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Širokokotni zoom objektivi imajo prednost, da se situacija praktično razpre pred fotografom, ta se torej znajde sredi dogajanja (in s tem tudi opazovalec slike!), kar daje posnetkom reportažno verodostojnost in prizadetost, medtem ko posnetki z teleobjektivom delujejo nekoliko bolj oddaljeno, hkrati pa tudi "oblikovano". Ločitev motiva od ozadja (ostrina motiv, neostro ozadje), če so bile posnetki fotografirani z praktično odprto zaslonko, daje fotografiji značaj profesionalne reklamne fotografije. Nikon D2X z Nikkor AF 2,8/300mm IF-ED. (Fotografija: Jens Brüggemann)
Če razmišljate o tem, da bi si kmalu pridobili enega ali več objektivov, se prepričajte, da imajo dovolj svetlobe! Če že izjemoma fotografirate s zoom objektivi, raje izbirajte modele z začetnim odpiranjem z 2,8 (in še bolje neprekinjeno).
Pomnite: bolj svetli so objektivi, manjši bo delež čudovitih trenutkov, ki vam bodo ušli v slabih svetlobnih razmerah. Ali, vsaj enako pomembno: manjkrat se boste morali z opomogalniki ali sistemsko bliskavico zateči po pomoč k naravni svetlobi. Tudi če boste morali nekoliko odbleskati, bo delež (nenaravne) bliskavice manjši, kot če bi uporabljali objektive z začetnimi zaslonkami na primer 5,6.
Na kratko: portreti otrok izgledajo veliko naravneje, če je bil delež bliskavice pri fotografiranju čim manjši.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Drugi trik, da fotografije izgledajo čim bolj naravno, je posredno bliskanje proti beli strehi, beli steni ali proti odsevalniku. Vendar pa to že sodi v naslednje poglavje: "Smiselna oprema za osvetlitev svetlobe".
Sensibilna osvetlitev
Osvetlitvena tehnika za velik in majhen žep
Obstaja veliko možnosti, kako narediti fotografije pri naravni svetlobi, torej se izogniti uporabi osvetlitvene tehnike: uporaba fotoaparatov z občutljivimi senzorji (in zmanjšanim slikovnim šumom), uporaba objektivov z najvišjo možno svetlobo, uporaba tehnik za zmanjšanje tresenja (vgrajenih v fotoaparat ali objektiv) in tradicionalnih pripomočkov kot so tripodi ali mizni stojala.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Vendar pride trenutek, ko brez dodatne razsvetljave več ne gre.
(Skica: Jens Brüggemann)
Vgrajena bliskavica in sistemske bliskavice
V notranjih prostorih z malo in majhnimi okni ali ko je že zvečer (ali zgodaj popoldne pozimi), vam najsvetlejše objektiv ne bo pomagal več pri zmanjšanju zameglitve in manjšem šumu pri visokih ISO vrednostih. Najkasneje takrat je prišel trenutek, ko morate fotografirati z bliskavico, da scena dovolj osvetljuje.
(Foto: Jens Brüggemann)
Slabost vgrajene bliskavice v fotoaparatu je očitna (glej zgornjo fotografijo, posneto s Canon G9 z vgrajeno bliskavico): Trdi svetlobni snop pride neposredno od spredaj, tako da je posnetek plosk in na ozadju nastanejo neprijetne sence, ki so tako majhne samo zaradi tega, ker se fant naslanja neposredno na ozadje in sem skušal še čim bolj izkoristiti obstoječo osvetlitev prostora z dolgo časovno zaklopno hitrostjo in odprto zaslonko.
Splošno bolje je uporabiti zunanjo sistemsko bliskavico in jo uporabiti posredno (!) preko bele tkanine ali proti beli steni ali odbojniku. Za to lepo portretno fotografijo fanta s svojim avtomobilčkom Matchbox sem uporabil svojo sistemsko bliskavico Nikon SB800, ki je bila posredno - zaradi pomanjkanja bele tkanine ali bele stene - usmerjena proti velikemu oknu (ki se je nahajalo na levi strani modela), ki je po formuli Vpadni kot = Izhodni kot odbil svetlobo nazaj na model.
(Foto: Jens Brüggemann)
Drugi smiselni način za spretno uporabo sistemskih bliskavic je uporaba dodatkov, ki omogočajo brezžično „odvečno“ bliskanje. Sistemsko bliskavico sedaj postavimo tam, kjer si fotografinja želi iz svetlobnih razlogov - in je ne pusti več na fotoaparatu.
Bliskavico sproži glavna bliskavica ali drug sprožilec, ki je na bliskavici, in količino oddane svetlobe (prek trajanja svetlobe) ureja. Pri tej fotografiji brata in sestre v protisvetlobi sonca, ki je nastala na jasah ob gozdnem jezeru, je fotografinja uporabila Canon-Speedlite skupaj s ST-E (krmilnik za brezžično E-TTL avtomatsko bliskavico), da bi osvetlila sprednji del, modele. Rezultat je lepa in uravnotežena svetloba.
(Foto: Radmila Kerl)
Če fotografinja ne bi uporabila nobenih svetlobnih pripomočkov, bi bili lahko obrazi obeh otrok na fotografiji prikazani pretemno ali, pri predhodnem merjenju na obraze, trava v ospredju in od sonca osvetljene površine v ozadju presvetle (in morda celo „izgubljene“).
(Skica: Radmila Kerl)
Svetlobno opremo torej ponavadi uporabljamo ne samo, „da osvetlimo“, torej da postane svetlo, ampak pogosto tudi iz estetskih razlogov.
(Foto: Radmila Kerl)
Tako je fotografinja pri tej fotografiji uporabila zmogljivo sistemsko bliskavico brezžično (na levi strani od točke zajema, pritrjeno na stativu), da bi model postavila v nekoliko „dramatičnejšo“ svetlobo, pa tudi za poudarjanje modela in njenega belega obleka.
(Skica: Radmila Kerl)
Kot tretji pomemben razlog za uporabo osvetlitvene tehnike (poleg nepozadostne svetlobe in kreativne oblikovanje s svetlobo), je treba omeniti mehčanje kontrastov (še posebej pri posnetkih v protisvetlobi).
(Foto: Radmila Kerl)
To je bil tudi razlog za uporabo bliskavice na fotoaparatu pri tej fotografiji: Pri posnetkih v protisvetlobi moramo, če želimo tehnično brezhibne fotografije, večinoma osvetliti sprednji plan s pomočjo bliskavice ali odbojnika, da se model dovolj svetlo pojavi na fotografiji obenem pa da luči v ozadju ne „izgore“ (torej brez strukture).
Odbojniki in difuzorji
Odbojniki so na voljo v mnogih različnih izvedbah, velikostih, kakovosteh in površinah. Najbolj razširjeni so t. i. „žepni“ odbojniki, ki se zložijo za prevoz in shranjevanje ter se ob odvijanju samodejno razgrnejo in s tem zavzamejo svojo dejansko (delovno) velikost.
Žepni odbojniki imajo zloženi prednosti enostavnega prenašanja in so tudi zelo lahki. Slabost je, da so zelo občutljivi na veter, saj že rahli vetrovi zaradi njihove prožne zgradbe povzročijo nestabilno svetlobno odsevanje.
Kratek: Že pri najmanjšem vetru ne morete dosledno osvetljevati modela s temi odbojniki.
(Foto: Elli Bezensek)
Ta očitna slabost je vodila k nadaljnjem razvoju odbojnikov s strani California Sunbounce in posledično k konstrukciji z močnim aluminijastim okvirjem, ki raztegne reflektorsko tkanino ter omogoča dober oprijem tudi pri močnih sunkih vetra in s tem omogoča neprekinjeno odsevanje, zato ta osvetlitveni pripomoček iz profesionalne fotografije ni več odstranljiv.
(Skica: Elli Bezensek)
Ko fotografiramo v popolni jasnini, še posebej proti svetlobi, se vedno zgodi, kljub pomoči osvetlitelja, da so lasje in ramena modela zaradi sonca, ki sveti od zadaj, preveč svetli in tudi pogosto "preveč izprani".
V tem primeru bi lahko rešitve prinesel difuzor, torej bel, delno prosojen tanek material, ki se postavi nad model. Tudi tukaj obstajajo različne konstrukcije, od prenosnega difuzorja različnih proizvajalcev do Sun-Swatterja podjetja California Sunbounce.
Sun-Swatter je zelo lahek, hkrati pa vseeno stabilen, in ga lahko asistent drži na dolgem stojalu. Stojalo služi temu, da oseba, ki ga drži nad modelom, ni moteča na fotografiji (in njen sence se tudi ne vidi).
Vendar pa ni vselej mogoče vložiti takšnega napora: Bodisi manjka difuzor bodisi drugi asistent, ki bi ga držal nad glavami modelov.
Včasih si lahko pomagamo tako, da modele postavimo pod "naraven" difuzor, torej na primer pod listje drevesa. Tudi s tem dosežemo, da modeli zapustijo trdo svetlobo in namesto tega dobijo difuzno, mehko svetlobo.
Vendar pozor: Svetloba, ki je prefiltrirana skozi liste, ima opazen zeleni odtenek, zato uporabite filter (na primer filter Skylight), popravite fotoaparat ali odstranite barvni odtenek s pomočjo programa za obdelavo slik!
(Foto: Jens Brüggemann)
Foto studijski bliskavici
Vsi, ki so že kdaj delali z foto studijskimi bliskavicami, so nato okuženi z "virusom" in nikoli več ne bi želeli brez njih; to vedno znova ugotavljam na delavnicah, ki jih organiziram na temo tehnike osvetljevanja!
Nasprotno od mnogih ljudi, ki verjamejo, je delo s foto studijskimi bliskavicami veliko lažje, kot si mislijo, le enkrat jim je treba pravilno razložiti princip. Ko enkrat razumete princip in način delovanja, se lahko med snemanjem v celoti osredotočite na mlade modele ter popolnoma izkoristite vse prednosti bliskavic.
(Foto: Elli Bezensek)
Velika prednost v primerjavi s sistemskimi bliskavicami je prisotnost svetla za nastavitev. S pomočjo tega lahko pri dobrih foto studijskih bliskavicah natančno nastavite osvetlitev in jo že pred posnetkom skorajda stoodstotno nadzorujete.
(Foto: Elli Bezensek)
To deluje le, če je svetilo za nastavitev sorazmerno s svetlobo bliskavice, kar velja samo pri dobrih napravah, in če ni - neustavljive - okoljske svetlobe (torej kadar fotografiramo v temnem prostoru).
(Skica Elli Bezensek)
Ta točka je izjemno pomembna in jo mnogi profesionalni fotografi podcenjujejo, saj se lahko le s proporcionalnostjo svetla za nastavitev do svetlobe bliskavice resnično kreativno delo in ciljno postavljanje svetlobe po svojih željah (kar vidiš, kar dobiš)!
(Foto: Jens Brüggemann)
Še ena velika prednost pri foto studijskih bliskavicah je obsežen dodatni program, zlasti raznolikost različnih oblik svetlobe. Svetlobni oblikovalniki, kot že ime pove, "oblikujejo" svetlobo glede na okus fotografa in zahteve. Obstajajo svetlobni oblikovalniki, ki ustvarjajo zelo mehko, enakomerno svetlobo.
(Skica: Jens Brüggemann)
Nato obstajajo drugi, ki ponujajo zelo trdo, usmerjeno svetlobo. In obstaja veliko vmes ter dodatno še nešteto specialnih modelov za posebne namene. Skratka: Za skoraj vsak okus in za vsako zahtevo je nekaj, kar omogoča domišljiji prosto pot.
(Foto: Kay Johannsen)
Obstajata dve različni vrsti foto studijskih bliskavic: Sistemi z generatorjem in svetlobnimi glavami ter sistemi, ki sestojijo iz več kompaktnih bliskavic. Pri sistemu, ki je sestavljen iz generatorja in več svetlobnih glav, vodijo kabli od vsake svetlobne glave do generatorja, preko katerega je vsaka svetlobna glava napajana iz njega.
Generator je priklopljen le na električno omrežje. Vsebuje tudi potrebno tehnologijo. Svetlobne glave pa v glavnem sestavljajo bliskavica, svetlo za nastavitev in hladilni ventilator; nič več. Pri sistemu, ki je sestavljen iz več kompaktnih bliskavic, gre od vsake naprave kabel do vtičnice; s tem je vsaka posamezna kompaktna bliskavica posebej uporabna, tehnologija za to se nahaja v vsaki napravi.
(Foto: Elli Bezensek)
Prednosti foto studijskih bliskavic na generator so večja zmogljivost, hitrejše čase bliskanja (pomembno pri hitro premikajočih se otrocih, da ne zamudite odločilnega trenutka!), svetlejše svetlo za nastavitev in večje možnosti delovanja.
Poleg tega je običajno mogoče več svetlobnih glav na generatorju centralno (asimetrično) regulirati, ki bi moral biti idealno postavljen ob nogah fotografa. Sodobni generatorji imajo obseg regulacije deset blenden (v 9 celih korakih). To pomeni, da je moč mogoče regulirati prek 10 celih stopenj zatemnitve.
Asimetrična je logična tudi kontrola posameznih naprav v sistemu, ki sestoji iz več kompaktnih bliskav. Vsaka naprava je mogoče individualno nastaviti.
Običajno imajo sistemi z več kompaktnimi bliskavicami manjši obseg regulacije, šibkejše svetlo za nastavitev in manjšo (splošno) moč, so pa zato za razliko od generatorskih sistemov bolj kompaktni in lažji, torej kompaktnejši.
To in nižja nabavna cena (za približno 2.000 evrov neto lahko dobite že dober komplet s tremi elementi in pripomočki v kovčku) sta razloga za njihovo večjo razširjenost, zlasti med entuziastičnimi amaterskimi fotografi, medtem ko veliki foto studii še vedno prisegajo na generatorsko zasnovane sisteme, kljub temu pa imajo na voljo tudi komplete s kompaktnimi bliskavicami za snemanje "na terenu".
Nazadnje je vseeno, za katero rešitev se odločite. Ali uporabite foto studijsko bliskavico z generatorjem in svetlobnimi glavami ali več kompaktnih bliskavic - končni fotografije vam tega ne bodo razkrile.
Vpliv odločitve, kateri sistem se uporablja, torej nima vpliva na svetlobno kakovost, ampak so razlike bolj pri enostavnosti uporabe in pri obsegu funkcij.
(Foto: Elli Bezensek)
Na kaj je treba paziti pri nakupu studijske bliskovne enote
- Kakovost in zanesljivost imata svojo ceno, ena enota s tremi glavami in dodatki lahko kot kompaktna verzija bliskovne enote stane tudi več kot 1.000 evrov, razen če je bilo prihranjeno na odločilnih mestih, na primer pri kakovosti izdelave, zanesljivosti ali - še slabše - pri varnosti.
V avto s 320 KM, ki stane le 800 evrov, tudi ne bi zaupali! Raje dajte nekaj sto evrov več in imejte dober občutek, da ste kupili enoto, ki ohranja vrednost, hkrati pa ima prednost, da vas ne grozi latentno z napačnimi električnimi sunki v ničlo … - Nihče ne bi kupil avtomobila izključno glede na kriterij "moč" (torej število KM). Varnost, udobje pri vožnji, poraba, možnosti za tovor, oblika itd. so prav tako pomembni razlogi za nakup. Pri studijskih bliskovnih enotah pa mnogi prodajalci ravno to počnejo: Primerjava različnih enot izključno na podlagi kriterija "moč"; merjeno v vatrsekundah (joulih).
Vendar so drugi vidiki veliko pomembnejši od visoke svetlobne moči: hitra časovna osvežitev, velik obseg nastavljanja, močna postavljalna svetloba, asimetrija postavljalne svetlobe glede na bliskavico itd. Kriterij "moč" bi bil zame kot nakupni kriterij na zadnjem mestu, saj radi fotografiramo z velikimi zaslonkami (odprtinami), da ločimo model od ozadja (torej model ostro, ozadje zamegljeno); pri tem pa potrebujemo zelo malo svetlobne moči.
Če pa kupujete enoto z (pre)veliko močjo (na primer 3 kompaktni bliskavici s po 750 WS vsaka), in nato v najslabšem primeru zaradi stroškov še z majhnim obsegom nastavljanja (npr. samo 4 zaslonk), pri portretih imate jasno "preveč svetlobe", da bi še lahko fotografirali pri odprti zaslonki. Še posebej, ker se mnoge kamere danes ne začnejo več pri ISO 100, ampak imajo ISO 200 kot standardno vrednost.
- Kakovost in zanesljivost sta vse! Najboljša bliskovna enota ne koristi ničesar, če ne deluje med fotografiranjem. Vendar pogosto tudi mnogo "manjših" dodatkov, ki so "ključnega pomena". Zato toplo priporočam, da nekaj evrov več zapravite za blažene stojala za svetilke, saj če se svetilka med premikanjem nenamerno močno udari in razbije svetlobno cev, lahko to povzroči izdaten izdatek več sto evrov. Prav tako majhen, a zelo pomemben podatek je kakovost koles na prenosnih torbah.
Seveda je samoumevno, da se ne kupuje torbe za foto dodatke brez koles, vendar tudi kakovost in velikost koles igra pomembno vlogo, saj se stabilna kolesa velikosti skateboarda lahko vlečejo po neravnem terenu (in tudi nemški pločniki sodijo sem). Ne vse lokacije za fotografiranje imajo tako gladka tla, kot jih najdete v fotografskih trgovinah, kjer se vsaka torba (in še to samo z lahkim polnilnim materialom) zlahka vleče! - Mobilnost je danes vse. S svojo bliskovno enoto potujem po svetu, redno plačujem prekomerno prtljago, jo prenašam na lokacijo iz ene fotografske točke v drugo, jo naložim v kombi in ure pozneje znova iz njega, ter jo pogosto uporabljam tudi na težko dostopnih mestih. Zato sem vesel vsakega prihranjenega grama teže, saj se mnogi deli opreme konkretno seštejejo. Zato pri nakupu pozorno opazujte tudi težo in mobilnost enote, zato bi bilo treba razmisliti o mobilni bliskovni enoti na akumulator kot pravi alternativi.
Mobilne bliskovne enote z akumulatorskim napajanjem
V zadnjih letih je postala vse bolj priljubljena alternativa studijskim bliskovnim enotam mobilne bliskovne enote, ki jih je mogoče uporabljati povsod in neodvisno od električnega omrežja, zlasti na prostem.
(Foto: Jens Brüggemann)
Najpogosteje se uporabljajo akumulatorski generatorji, na katere je mogoče priključiti (ponavadi dve) svetilki in ju ločeno nadzorovati.
(Skica: Jens Brüggemann)
Toda obstajajo tudi t. i. "potni kompleti", s katerimi je mogoče posamezne kompaktne bliskavice uporabljati na prostem, vendar ta rešitev doslej na trgu ni prevladovala glede na velike količine.
Imam že tri različne akumulatorske generatorje (z različnimi "kakovostmi"), kar kaže, kako cenim svetlobne možnosti, ki jih ti mobilni bliskovni enoti ponujajo fotografu.
Da bi bili v otroški fotografiji, kar je zelo pomembno, bolj prilagodljivi, toplo priporočam generatorje z močjo med 600 in 1200 WS (z manjšimi dimenzijami in manjšo težo kot generatorji z večjo "močjo").
Pazite, da kupite sistem, ki ga je mogoče brez posebnega truda preoblikovati v generator, ki je primeren za studijsko delo, na primer z zamenjavo akumulatorja z omrežnim napajalnikom.
Tako boste zadeli dve muhi na en mah. In videli boste: Veliko zabave je uporabljati bliskovno enoto in "igrati" z lučmi ter pri tem še biti neodvisen od vtičnice!
Tako uspešno nastanejo posnetki "na prizorišču", daleč stran od vsake vtičnice, kot na primer v kotičku za igro v veliki pohištveni trgovini!
(Foto: Elli Bezensek)
Rekviziti
"Rekviziti so le nepomembni dodatki, nepomembni za dobro fotografijo," pravijo večina fotografov. "Rekviziti so začimba v juhi, piko na i," trdim jaz.
(Foto: Jens Brüggemann)
Dejstvo je, da lahko uporaba rekvizitov, imenovanih tudi "dodatki", fotografu pomaga, da neizraziti fotografiji vdahne idejo.
(Foto: Elli Bezensek)
Pogosto manjka lepemu portretu nekaj, je pač "le" portret. Z uporabo rekvizitov dobi fotografija svoje sporočilo, pove zgodbo.
(Foto: Leonie Ebbert)
Velikokrat se fotografu sploh ni treba ukvarjati z nabavo rekvizitov, saj so mnogi enostavno "že tam", jih je treba le "videti" - in uporabiti. Pri tej fotografiji, ki jo je posnela fotografinja v Ugandi, hitro postane jasno, da rekviziti - ne glede na to, ali so jih prinesli ali pa so jih preprosto "odkriti" - vplivajo na sporočilo slike in tako morda celo kasnejšemu gledalcu slike pripovedujejo majhno zgodbo za nasmejanje.
(Foto: Radmila Kerl)
Ko opazujete otroke pri igri na prostem in jih fotografirate, ni dolgo, preden bodo sami prinesli kakšen "zanimiv" predmet (ki tako postane rekvizit za fotografijo): mrtvo žabo, živo križarko, mokro pirotehnično telo, gladek kamen, odvrženo rokavico, zlomljeno vejo, ipd.
(Foto: Jens Brüggemann)
Vprašanje, katere rekvizite naj se prinesejo za fotografiranje, se v primeru fotografiranja otrok skoraj ne zastavi. Vsak otrok prinese svojo (trenutno) najljubšo igračo, ko pride k fotografu, ali pa, ko obišče sorodnike ali se dogovori s prijatelji za srečanje.
(Foto: Jens Brüggemann)
Vseeno je lahko smiselno imeti v studiu na voljo nekaj malenkosti za igro, ko želite fotografirati otroka. Otroci sicer obožujejo svoje najljubše igrače, vendar so vedno veseli tudi nove igrače, s katerimi se lahko igrajo kot spremembo in ki jih doma nimajo.
Tako lahko hitro že lastno najljubšo igračo "odvržejo v kot" in se ure in ure zabavajo z novo igračo. Idealno za fotografa, da neopazno in zagotovo pomanjkljivo posname lepe in intenzivne portrete igrajočega se otroka.
(Foto: Jens Brüggemann)
Kot dodatek se lahko uporabi ne le igrač, temveč pravzaprav vse, kar je razvidno na sliki in na kakršen koli način vpliva na sporočilo slike, hkrati pa ni bilo odstranjeno (ali posebej za fotografijo postavljeno). Čeprav - navadno - ljudi ni primerno fotografirati med jedjo, so se med uživanjem pomfrija med izletom v živalski vrt v Dortmundu pojavile tako ljubke "grimase", da si nisem mogel kaj, da ne bi nekaj posnel.
(Foto: Jens Brüggemann)
Sicer skoraj vsak otrok izgubi sramežljivost do fotografa in s veseljem (vsaj za kratek čas) pričakuje, da bo skupaj s svojim najljubšim medvedkom (ali zajčkom, tigrom, raco, miško, ...) poziral.
(Foto: Jens Brüggemann)
Če nato izkoristite otroško neposrednost, iskrenost in brezskrbnost in s prihodnjim modelom poskusite "podkupiti" z obljubo majhnega darila (kot zahvala za fotografiranje), bo otrok zagotovo začasno potrpežljivo poziral pred kamero! Vendar ne brez stalnega vprašanja, kaj naj bi bilo to darilo ...
