Tri razlogi, zakaj bi morala biti uporabljena tehnika osvetljevanja
Fotografiranje pomeni "risanje z lučjo". Če pogledamo običajne fotografske revije, bi lahko rekli, da je že tehnologija fotoaparata sama (in morebiti celoten segment dodatne opreme za fotografijo) dovolj za ustvarjanje izjemnih fotografij.
Vendar če resno analiziramo impresivne fotografije, hitro ugotovimo, da je svetloba oziroma svetlobna atmosfera v nezanemarljivi meri odgovorna za uspeh fotografije. Kljub temu pa ima veliko fotografov več fotoaparatov, vendar malo svetlobne opreme. Razen bliskavice, ki je verjetno prisotna v vsaki torbi za fotoaparat.
Seveda je sodobna tehnologija fotoaparata mnogo bolj zanimiva kot svetlobna tehnika. Užitek in igrivost naprednega fotoaparata sta veliko večja. Kljub temu obstajajo dobri razlogi, da se bolj podrobno seznanimo z možnostmi osvetljevanja.
Slika 2.1: Svetloba brez sence je dolgočasna. Veliko začetnikov pri vodenju svetlobe naredi napako, da premočno osvetlijo fotografije, odblesknejo vse sence, kar ima za posledico, da fotografije delujejo bledo in neostro. Pri fotografiranju struktur je preveč mehka svetloba kontraproduktivna.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Kljub temu ne gre za "biti v modi". Obstajajo trdni razlogi, zakaj bi bilo treba uporabiti tehnologijo osvetljevanja. Ti razlogi so:
- Je pretemno (ali preveč svetlo).
- Kontrasti so premočni (ali prešibki).
- Kreativno-oblikovalski razlogi.
Slika 2.2: Ko na svojih delavnicah o osvetljevanju vprašam udeležence, zakaj bi sploh morali uporabljati tehnologijo osvetljevanja, običajno omenijo le dva razloga "je pretemno" in "za oblikovanje z lučjo". Najpomembnejši razlog "za zmanjšanje kontrastov" se pogosto pozablja.
2.1 Je pretemno (ali preveč svetlo)
Ta razlog je trivialen, vsaj takoj jasen: Če sem pozno zvečer na zabavi in želim fotografirati, brez dodatne svetlobe (-> sistem bliskavice) težko dosežem uporabne rezultate.
Vendar je mogoče tudi drugačen scenarij, kjer imam preveč svetlobe in moram s pomočjo senčnika odstraniti svetlobo.
Slika 2.3: Ko se fotografira zvečer ali ponoči v notranjih prostorih, ki so osvetljeni samo s svetlobo zabave, je potrebno dodatno svetlobo za osvetlitev. Čeprav obstajajo že fotoaparati, ki omogočajo nastavitev ISO do 204.800 (Nikon D4), je kakovost slike pri ISO nad 3.200 sprejemljiva le za fanatike kakovosti. Boljše od fotografiranja samo s svetlobo zunaj razpoložljive svetlobe je uporaba dodatne osvetlitve. To pa ne pomeni, da se motiv tako "prebliska" - temveč da v nastali situaciji mešane svetlobe uporabimo tako obstoječo svetlobo (tukaj: osvetlitev police) kot tudi umetno dodano svetlobo (tukaj: bliskavica).
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Ta uskladitev, katero je optimalno razmerje mešanja, je lažja, kot meni večina fotografov. Tukaj je priporočena metoda določanja parametrov pri fotografiranju zabav (v zelo slabih svetlobnih pogojih; zaradi praktičnih razlogov se priporoča uporaba sistema bliskavice):
- ISO vrednost: Ta naj bo nastavljena čim višje, da lahko senzor fotoaparata sploh upošteva obstoječo šibko svetlobo. V odvisnosti od modela fotoaparata bo ta vrednost med 800 ISO in 3.200 ISO. Pomembno je, da se ISO občutljivost ne nastavi previsoko, da se ne poslabša kakovost slike.
- Zaslonka: Zaslonka naj bo čim bolj odprta, da se lahko izkoristi malo svetlobe, ki je na voljo. Priporočljivo je uporabljati fiksne žaromete (pritrjeni so svetlejši od zoom objektivov). Za najboljšo kakovost ostrine objektiva je priporočljivo to malce zapreti, na primer za eno zaslonko. Še en razlog, ki govori v prid svetlim fiksnim žarometom, saj če še bolj zaprete svetloljubni zoom objektiv, ne ostane več veliko odprtine zaslonke, da bi svetloba prišla do senzorja.
Opomba: Zoom objektiv z zaslonko 4,0 je 8x manj svetel kot fiksni objektiv z odprtino zaslonke 1,4. Drugače povedano: Tisti, ki uporablja zoom objektiv z začetno odprtino zaslonke 4,0, potrebuje 8x več svetlobe kot tisti, ki fotografira z objektivom z začetno zaslonko 1,4. Če primerjamo absolutna števila: 1,4 z 4,0, se razlike zdijo majhne. Vendar glede na fotografsko resničnost so to svetovi!
- Čas zaklopa: Izberite čas zaklopa, ki ga lahko še vedno držite stabilno v roki (kar ni odvisno samo od količine že popitega koktajla, ampak tudi od uporabljenega objektiva). Na primer 1/60 sekunde ali celo 1/50 sekunde. (Objektivi z zmanjšanjem tresenja/stabilizacijo slike so v slabih svetlobnih pogojih koristni. Mnogi fotografi raje zanemarijo to funkcijo. Fiksni objektiv 1,4/50mm v vsakem primeru ne bo imel stabilizacije slike, kar tudi ni potrebno, saj se s takšnim objektivom običajno še vedno lahko prosto fotografira z 1/40 sekunde.
Opomba: Ta opisana nastavitev treh parametrov časa (npr. 1/50 sekunde), zaslonke (npr. 2,0) in ISO (npr. 1.600) skrbi, da se čim več šibke (zabavne) svetlobe upošteva. (Pogosto se srečamo samo s svetlobo sveč in lučk, ki komaj osvetljujeta prostor). Razpoloženje svetlobe se na ta način vsaj že kar dobro zajame. Da bi osebe dovolj osvetlili, je potrebna svetlobna tehnika. V tem primeru uporabimo sistemsko bliskavico, ki je zaradi svoje kompaktnosti idealna za fotografiranje na zabavah.
- Sistemska bliskavica: Ker smo (kot opisano) že dobro zajeli osnovno svetlobno vzdušje, potrebujemo sistemsko bliskavico le še za osvetlitev (senčila in obiskovalcev zabave). Da bi se izognili padcu svetlobe na razdalji in dosegli lepo enakomerno osvetlitev prostora, sistemsko bliskavico poskušamo uporabiti čim bolj posredno. Za to usmerjamo nagibni odbojnik posredno proti (upajmo, da beli) strop. Posredno bliskanje zagotavlja, da je ves prostor osvetljen in da svetloba ne ustvarja trdih senc, ampak je mehka in enakomerna. Če strop ni bel (ali vsaj svetlo siv), lahko namesto tega nagibni odbojnik usmerimo tudi proti beli steni ali proti Sunbounce "Bounce Wall" ali drugemu osvetljevalniku. Sistemsko bliskavico je najlažje nastaviti na TTL. Morda bo potrebno tudi nekaj korekcije bliskanja na na primer minus 1, da ohranimo svetlobno vzdušje obstoječe osvetlitve zabave.
Slika 2.4: Bounce Wall od California Sunbounce je dobro orodje, ki pomaga izogniti se neposrednemu bliskanju s svojimi negativnimi posledicami (neestetska sprednja, ploska trda svetloba). Površina v zlatosrebrno zebra oblikovanju poskrbi, da reflektirana svetloba ustvari prijetne odtenke kože (nekoliko toplejše kot pri neposrednem bliskanju). Zaradi dejstva, da svetloba ne prihaja več spredaj, ampak nekoliko bočno na model, postanejo posnetki s tem pripomočkom bolj tridimenzionalni (http://www.sunbounce.com/bounce-wall-set).
(Grafika: Proizvajalec)
Opomba: Če vaša sistem bliskavica ima fiksno stoječi odbojnik, ki ga ni mogoče zavrteti, vam ostane le ena možnost: prodati! Ne uporabljati več! Ali jo uporabiti le kot rezervno napravo. Vendar pa mora imeti sistem bliskavice obrnljiv odbojnik, da ga lahko smiselno uporabljate na fotoaparatu!
Večja kot je površina odbojnika, "prijetnejša" je (vsaj za opisani primer) svetlobna karakteristika. Z večanjem površine odbojnika se svetloba oblikuje bolj mehko in osvetljen je večji prostor.
Zato je lahko alternativa Bounce Wall tudi običajen odbojnik, ki ga drži pomočnik ali je nameščen na stojalo z uporabo Grip Head. Na polni zabavi sredi gneče bo ta pristop povzročil težave s prostorom (za takšne primere je zasnovana Bounce Wall, ki jo fotoaparat lahko pritrdi neposredno na nosilec), vendar je ta pristop povsem možen in smiseln na primer na visoki prireditvi v avli med pozdravljanjem gostov s strani gostiteljev.
Slika 2.5: Kot je jasno razvidno tukaj, je bil odbojnik (Sunbounce Micro Mini) uporabljen tako, da služi kot stena za odboj svetlobe. Odbojnik bliskavice je bil zasukovan bočno, da se reflektirana svetloba po načelu "vhodna svetloba = izhodna svetloba" usmeri na fotografirano osebo.
Sunbounce Micro Mini ima površino odbojnika 60 cm x 90 cm in zato ponuja precej večjo površino odbojnika kot manjša Bounce Wall. Kjer je mogoče, je zato priporočljivo izbrati rešitev s Sunbounce Micro Mini; v primeru omejenega prostora in časa pa je uporaba Bounce Wall dobra in predvsem praktična alternativa! O neposrednem bliskanju s sistemsko bliskavico pa je – vsaj v fotografiji portretov – močno odsvetovano!
(Foto © 2013: Hodzic)
2.2 Kontrasti so premočni (ali prešibki)
Najpogostejši razlog, zakaj se uporablja svetlobna tehnika na profesionalen način, je, ker so kontrasti v motivu premočni in bi bile fotografije brez uporabe svetlobnotehničnih pripomočkov tehnično pomanjkljive.
Slika 2.6: Tukaj se prilega, da nisem osvetlil modela. Moja ideja za sliko je bila, da ga predstavim kot popolnoma temnega kot pri izrezovanju s škarjami. Vendar če bi šlo za prikaz osebe, bi bil v tem situaciji z močno svetlobo nasproti brez uporabe pomočnih sredstev ne mogel ustvariti tehnično brezhibne fotografije.
Slika 2.7: Tu je prikazan kontrast motiva "Nevestni par stoji na soncu pred cerkvenimi vrati". Kontrast obsega bo očitno več kot 13 zaslonk (kar je tisto, kar lahko moj fotoaparat Nikon D4 obdela).
Drugače (precej manjše) je kontrastno razmerje pri fotografiji ene od družic, ki bi jo bilo treba posneti, oblečena v barvito obleko, prav tako pred cerkvenimi vrati:
Slika 2.8: Ker družica nosi barvito obleko, ki ne potrebuje močnih kontrastov, bo kontrastno razmerje precej manjše kot pri motivu "Nevestni par".
Če dodamo dinamični razpon fotoaparata k sliki, postane očitno, da pri tem motivu (za razliko od nevestnega para) kontrastni pogoji komajda še lahko obdelani:
Slika 2.9: Sreča je s strani fotografa! Pri motivu "Družica v barviti obleki" lahko fotograf predstavi tehnično brezhibno fotografijo. Vsi kontrasti v motivu bodo prikazani. :-)
Za ponazoritev, kako močni so kontrastni pogoji pri pomembnem motivu "Nevestni par" in koliko od tega lahko obdela uporabljeni fotoaparat, se sklicujemo na naslednjo sliko:
Slika 2.10: Na levi in desni strani rumene črte so globoki in svetli deli, ki so prikazani brez podrobnosti (torej popolnoma črni in izgorelo beli) v fotografiji. Posledica je tehnično pomanjkljiva fotografija, ki jo v najslabšem primeru, če gre za naročilo, lahko naročnik opazi in kritizira (s neprijetnimi finančnimi posledicami za fotografa). :-)
Kako naj fotograf ukrepa, če se znajde v takšni situaciji?
Idealno bi bilo povečati dinamični razpon fotoaparata. Tega pa ni mogoče, saj je tehnično določen. S trikom pa je mogoče ustvariti videz povečanja, in sicer z hitrim zaporednim fotografiranjem več posnetkov z različno osvetlitvijo, ki se nato zlivajo v Photoshopu. To imenujemo HDR posnetek (HDR = High Dynamic Range).
Vendar bi bilo priporočljivo uporabiti stojalo, da se fotografije natančno poravnajo. Poleg tega se v motivu ne smejo zgoditi premiki, kar je dokaj nerealistično, saj se na poročni dan bo nevestni par smejal in odzival na klice, morda bo konfeti lebdel v zraku ali pa se bodo listi drevesa poleg cerkvenih vrat premikali po vetru, tako kot tančica in lasje neveste.Kratek: HDR ni primeren za fotografije ljudi ali je le omejujoč.
Opomba: Nekateri sodobni fotoaparati, kot je na primer Nikon D4, omogočajo HDR fotografije že med zajemanjem (vendar le v formatu JPEG). Pri enem sprožilu se hitro ekspozirajo trije zaporedni posnetki, ki jih aparat takoj obdela v eno sliko.
Če fotograf nima nobenih svetlobnih pripomočkov pri sebi, ima le izbiro, ali bo pravilno posnel črno smokingo ali pa bo alternativno prikazal poročno obleko tako, da bodo vsi detajli ter čipke in pletenine dobro vidni. Če upoštevamo ceno nakupa in trud pri izbiri posameznih oblačil, hitro postane jasno, da se mora fotograf potruditi, da osredotoči pravilno osvetlitev na poročno obleko:
Slika 2.11: Z nevzadostno osvetlitvijo (na primer z nastavitvijo krajše časa zaklopa ali manjše odprtine zaslonke ali nižje vrednosti ISO) bo črni smoking prikazan še temnejši (in s tem z manj detajli), vendar bo poročna obleka "rešena". Slabše osvetlitev poskrbi za to, da bodo površine, ki so bile preveč osvetljene, še vedno bele, vendar z detajli.
Vendar ni zadovoljiva situacija, kjer je pravilno osvetljenih le 50 % motivov, medtem ko so ostalih 50 % celo slabše predstavljeni. Potrebna je drugačna rešitev!
Ena od možnosti, kako pri nezadostni osvetlitvi (kar počnemo, da bo poročna obleka imela dovolj detajlov) osvetliti temne predele v motivu (ženina v črnem smokingu), je dodati dodatno luč ali bliskavico:
Slika 2.12: Na mojih delavnicah v tujini za modelno fotografijo (tu je hipna fotografija iz tedenske delavnice v Andaluziji leta 2012, tisti dan v Rondi) radi uporabljajo udeleženci stabilen odsevnik California Sunbounce (tu je v uporabi model Micro Mini), saj so manj občutljivi na veter zaradi stabilnega aluminijastega okvirja. Pri vetru se odsevna površina ne zvija, kar omogoča natančno poravnavo odsevne površine. Tu je bil odsevnik uporabljen za zmanjšanje kontrasta, saj bi sicer bilo model v protisvetlobi podexponiran ali pa bi bil ozadje preosvetljeno.
(Foto © 2012: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 2.13: Druga možnost za zmehčanje kontrastov je osvetliti model z uporabo bliskavice. Lahko gre za sistemsko bliskavico, ki se uporablja za to, ali pa baterijski bliskavici, kot je v tem primeru. Uporabljena je bila Hensel Porty Lithium 1200 s standardnim odbojnikom.
(Foto © 2011: K. Bloch)
Slika 2.14: Če bi pri tej fotografiji opustil osvetlitev z bliskavico in poskušal pravilno osvetliti model, bi bil ozadje, večerni nebo s soncem na zahodu, obupno čez osvetljeno. Tako sem s pomočjo prenosne bliskavice lahko zmanjšal kontraste in ustvaril vzdušno sliko v protisvetlobi. Nikon D3X s 2,8/14-24mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 14mm. 1/200 sekunde, zaslonka 20, ISO 100.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Druga možnost za zmanjšanje kontrastov z uporabo svetlobne opreme je uporaba zatemnilnika. Tako se ne osvetlijo več temni deli motivov, temveč se "zatemnijo" svetli deli. Zatemnilnik, ki se drži med sončno svetlobo in modelom, mehča svetlobo in obenem zmanjšuje svetlobo za 1-2 zaslonki.
Slika 2.15: Senčilniki omilijo trde sončne žarke. Zmanjšujejo svetlost sončnih žarkov in naredijo svetlobo prijetno mehkejšo. Tu na mojem Andaluzijskem delavnici leta 2012 (fotografija je bila posneta v Málagi), so udeleženci s pomočjo uporabe osvetljevalnika dosegli, da trda sončna svetloba ni premočno osvetlila ramen modela na fotografiji.
(Fotografija © 2012: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Pametna je tudi kombinacija obeh metod: Senčila se osvetlijo in luči se osenčijo. Tako je mogoče tudi našo težko fotografirano motiv poročnega para tehnično brezhibno in zadovoljstvo vseh udeleženih fotografirati:
Slika 2.16: Osvetljevalnik (ali bliskavica) in senčilniki skrbijo za zmanjšanje kontrastov v motivu.
Ker nismo mogli povečati dinamičnega obsega naše kamere (ker je tehnično določen), smo namesto tega zmanjšali kontrastni obseg v motivu. Z nekaj spretnosti smo ga zmanjšali na obseg, ki ga naša kamera lahko obdela:
Slika 2.17: Z uporabo ustreznega osvetljevalnega tehnikuma smo torej manipulirali svetlobne razmere našega motiva na tak način, da nam omogoča predložitev tehnično brezhibne fotografije. Zlasti za poklicne fotografe je ta okoliščina izjemno pomembna, da se izognemo pritožbam strank. Iz estetskih razlogov bo prednostna tudi bolj uravnotežena svetlobna atmosfera, zato je uporaba svetlobne opreme pomembna ne samo za predložitev tehnično pravilnih rezultatov, ampak tudi za ustvarjanje fotografij, ki so všeč gledalcu.
2.3 Kreativno-ustvarjalni razlogi
Ko se fotografi začnejo zanimati za osvetlitev, so ponavadi kreativno-ustvarjalni razlogi v ospredju. "Slikanje z lučjo" omogoča fotografom, da poudarijo podrobnosti ali jih tudi skrijejo, postavijo poudarke, omogočijo boljši prikaz oblik itd. Gre za območje fotografije, ki vzbuja ustvarjalnost in je še posebej zabavno.
Slika 2.18: V klasični aktovi fotografiji se uporablja svetlobo, da se lepo poudarijo oblike telesa.
Slika 2.19: Svetloba in sence poskrbijo, da model kljub goli postavi na fotografijah ne deluje običajno ali izpostavljeno, ampak milo in lepo. kdor enkrat začne pri svojih fotografiranjih ne zanašati več le na obstoječo svetlobno situacijo, temveč jo "obogatiti" s svetlobo, bo hitro spoznal prednosti, ki jih prinaša ustvarjalna uporaba svetlobne tehnične opreme.
(Fotografija ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 2.20: Pri produktovni fotografiji pravilno uporabljena svetloba poskrbi, da izdelki delujejo izjemno visoko kakovostno.
(Fotografija ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 2.21: Da bi lepo poudarili mišice mladeniča, sem tukaj uporabil glavno svetlobo od zgoraj. Za to uporabljam večinoma Galgen Red-Wing, katerega konstrukcija omogoča spremembo razdalje svetlobe od modela brez spreminjanja kota.
Slika 2.22: Tisti, ki želi usmerjeno postaviti svetlobo, potrebuje predvsem čas, saj je natančno delo predpogoj za spretno usmerjanje svetlobe. Prav tako mora biti fotograf sposoben natančnega opazovanja. Da bi videl kot moj fotoaparat, večinoma motiva gledam samo z enim očesom, pri čemer rahlo prižgem tudi drugo oko. Tako vidim samo dvodimenzionalno in tudi ne vidim več vseh podrobnosti, ki jih vidi samo naše človeško oko, ki pa jih na fotografiji večinoma ni.
(Fotografija © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
"Kjer je veliko svetlobe, je tudi veliko senc", pravi znani pregovor. Tisti, ki želi ustvarjati s svetlobo, potrebuje tudi sence, saj brez senc (pri osvetlitvi brez sence) fotografije delujejo plosko, brez življenja in dolgočasno.
Sence fotografijam dajejo globino, plastnost. Zato cilj uporabe svetlobne opreme ni (kot mnogi začetniki napačno mislijo) osvetliti sence. Umetnost je prej kreativno delo s svetlobo in sencami. Samo tako lahko ustvarimo izjemne slike.
Predogled
Ampak katere svetlobne vire sploh lahko uporabimo za ustvarjalno fotografijo? Pregled z oceno si lahko ogledate v naslednjem delu tega priročnika v razdelku 3.
