Legenda skica:
Fotografiranje je tudi v 21. stoletju, v dobi računalnikov, obdelave slik in digitalnih fotoaparatov, še vedno "risanje z lučjo". Če si ogledamo večino foto knjig in revij, dobimo vtis, da je edina odločilna stvar za ustvarjanje odličnih fotografij tehnika fotoaparata. Tema "osvetlitev" je pogosto zapostavljena, včasih se ji sploh ne posveti pozornosti.
Vendar me ne razumite napačno: Raznolik, dobro izdelan, digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat z visoko kakovostno optiko, poleg tega zmogljiv računalnik, obsežna programska oprema, odlični dodatki itd. so pomembni za hobi fotografijo! A poznam veliko fotografov, ki imajo dva ali tri fotoaparate, a ne posedujejo nobene svetlobne opreme.
Pogosto prevladuje zmotno prepričanje, da bodo fotografije, ko se uporabi bliskalno opremo, »umetne«, »po studiih« ali preprosto »manj atmosferske«. Prav pred tremi meseci sem na fotografskem festivalu, kjer sem vodil delavnico kot predavatelj, spoznal zagnanega amaterskega fotografa, ki mi je navdušeno pripovedoval o mnogih »naravnih« svetlobnih razmerah, ki jih rad fotografira.
Vendar - po njegovem napačnem mnenju - so te svetlobne razmere samo nekje prisotne, jih pa ni mogoče »umetno« reproducirati s pomočjo bliskalne opreme. Menil je, da je mogoče najti te luči, ki jih tako obožuje, le z veliko sreče, ter da v takih primerih »srečen trenutek« odloča oz. znanje »prvotnega« fotografa, ki prepozna takšno svetlobno situacijo ("jo vidi") in jo nato ustrezno in mojstrsko fotografira brez dodatnih pripomočkov.
Na to sem imel dve pripombi: Prvič je zelo nezadovoljujoče, če redko najdemo takšne čudovite svetlobne situacije, še posebej ker nimamo vedno modela pri sebi, ki bi ga lahko takoj fotografirali. In drugič, življenje fotografov bi bilo precej lažje, če bi bili sposobni ustvariti takšne fantastične svetlobne razmere sami, nato pa naredili opazne fotografije, ko imamo čas, voljo in na voljo primernega modela!
Kratak: Ne želim se zadovoljiti s prepuščenostjo naključju, ampak si želim sam ustvariti pogoje za izdelavo izrazitih fotografij na kreativen način. Med delavnico na fotografskem festivalu smo nato reproducirali takšne svetlobne situacije, in omenjeni amaterski fotograf je bil tako navdušen, da se je še isti dan pozanimal pri meni za ustrezne bliskalne sisteme.
Nadzorovane svetlobne razmere v studiu
Mnogi amaterski fotografi si v kleti, na podstrešju ali tudi v lastni dnevni sobi uredijo lasten majhen fotografski studio. Drugi so člani fotografskega kluba, obiskujejo tečaje na izobraževalnih centrih ali delavnice fotografije, da lahko fotografirajo modele v idealnih »laboratorijskih pogojih«, to je s studijskim bliskavico ter raznobarvnimi ozadji in različnimi pripomočki. Studii privlačijo mnoge amaterske fotografe, saj imajo sloves kot zelo profesionalni. Prednost fotografskega studia je, da se lahko umirjeno posvetimo posnetkom, ne da bi nas skrbelo za prostor, ter tako ciljno ustvarjamo lastne ideje kreativno z različnimi oblikovalci svetlobe.
Presenetljivo je, da zlasti začetniki v panogi in zagnani amaterski fotografi prav žarijo, ko delajo pred nevtralnimi ozadji z modeli. Tudi sam sem na začetku svoje kariere leta 1998 hrepenel, da bi fotografiral le pred ozadji (iz lepenke), kjer bi lahko modele fotografiral v celoti, ne da bi jih motil drugi moteči ozadji, ki bi uničila »profesionalno« - takrat sem tako mislil - sliko.
Danes se bolj nagibam k uporabi rekvizitov, preprog in drugih talnih oblog, tako da lokacija ne izgleda kot fotografski studio…
Svetloba brez senc
(Večinoma) brezsenčno osvetlitev, povezano z značilnostmi visokih ključnih slik, mnogi opazovalci slik in fotografi ocenjujejo kot vrhovno možnost osvetlitve. Razlog za to je morda v tem, da prevladuje mnenje, da za takšno osvetlitev fotograf potrebuje več spretnosti kot za druge načine osvetljevanja, čeprav se mi zdi, da bi nasprotno lahko veljalo.
Vendar pa je najbolj mehka, brezsenčna osvetlitev modela iz erotične fotografije nepogrešljiva.
Odsotnost senc laskavo poudarja model, ne izpostavlja nečistoč na koži, temveč jih nežno osvetljuje, mehka svetloba pa zagotavlja "nežen" značaj slike. Naravna poza dodatno podpira nežno sanjsko sporočilo slike.
Stranska in prosojna svetloba v studiu
Eksplicitno in izrazito so navadno osvetlitve, ko z boka zadenejo model kot stranska ali prosojna svetloba in ustvarijo tudi temne dele telesa, ki so v senci poleg svetlih delov. Stranska svetloba dobro oblikuje oblike telesa, v nasprotju s splošno svetlobo, ki izgleda »ravno«.
Stranska svetloba je običajno postavljena v kotu približno 45° glede na optično os. Močne sence, ki se pri tem pojavijo, je mogoče v večini primerov enostavno ublažiti z uporabo odsevalnika ali druge svetlobne vire.
Stranska svetloba, torej direktna stranska svetloba, ki zadane motiv pod kotom približno 90°, kot učinek pri fotografiranju aktov je priljubljena metoda za še bolj poudarjanje in izpostavljanje oblik telesa, na primer čudovite zadnjice modela.
Prav tako je na ta način mogoče odlično poudariti dobro grajene, mišičaste dele telesa moških.
Vaš (moški) model bo navdušen nad rezultati fotografij!
Stranska svetloba se uporablja za doseganje rezultatov s plastiko, kar po izkušnjah še dodatno poudari erotični učinek ustreznih delov telesa modela (kot na primer pri zadnjici). Ali naj močne sence, ki jih povzroča ta direktna stranska svetloba, bodo pregnane ali pa naj ostanejo neosvetljene, da se poudari tridimenzionalni značaj aktnega posnetka, je stvar okusa fotografa in ideje slike, ki jo namerava ustvariti.
Pri tem posnetku sem uporabil skoraj enako močno drugo luč, ki je bila prav tako postavljena ob strani.
Ko luči usmerimo s obeh strani proti modelu, govorimo tudi o "svetlobnem kleščah". Maria se je izkazala za zelo športno pri našem snemanju, saj ni bilo lahko natančno zadeti središča majhnega trampolina in obenem v zraku ustvariti tako lepih in elegantnih figur. Maria je morala opraviti kar 200 skokov, in tega dne je v mojem studiu nastalo še veliko drugih lepih fotografij.
Gegenlichtaufnahmen im Studio
Fotografiranje proti svetlobu v studiu ali nasploh v notranjih prostorih je precej bolj zahtevno za izvedbo. Uporaba senčila proti svetlobi je nujna, da se prepreči vpad svetlobe v objektiv. Pogosto je treba sprejeti dodatne ukrepe; zato pogosto postavim dva senčnika za seboj, skozi katere fotografiram.
Pri določanju pravilne osvetlitve je pomembno, da z ekspozicijskim merilnikom izmerite svetlobo, in sicer tako, da merilnik z glavo obrnjen proti srednjem medodelu stojite med fotografiranjem in modelom.
Lichtreflexe in den Augen
V erotični fotografiji bodo svetlobni odsevi v očeh verjetno zaželeni, saj naredijo pogled modela "živ" in "jasen". Če se odločite izpustiti ta majhen svetlobni odsev, lahko pogled deluje "hladno", "mrzlo", "brezbrižno" ali celo "grozeče".
Če se odločite za postavitev luči, ki ne bo "samodejno" povzročila svetlobnih odsevov v očeh modela, se lahko zatečete k uporabi majhne bliskavice system, ki jo namestite na bliskavico fotoaparata.
Če je pravilno ročno nastavljen, naj bi bil dovolj močan za ustvarjanje svetlobnega odseva v očeh, hkrati pa dovolj šibak, da ne bi motil osvetlitve.
Svetlobni odsevi v očeh ustvarjajo tudi pri tem posnetku, da pogled modela deluje "jasen" in "živ".
Simulation von Außenaufnahmen im Studio
Ne vedno imate čas ali proračun, da bi načrtovane fotografije posneli na najbolj primerni lokaciji. Večkrat sem prejel ustrezna povpraševanja različnih strank, ki so nato naročile simulacijo zunanjih fotografij v mojem studiu. Izbor ustreznih ozadij in naravno izgledajoče svetlobe (s glavnim virom svetlobe in - če sploh - dodatnim osvetljevalnikom) običajno zadostuje, da ustvarimo vtis oddaljene ( pogosto tudi eksotične) lokacije. Na primer, sam sem enkrat s samo izbiro posebej za to kupljene linolejeve talne obloge, uporabljene kot ozadje, lahko ustvaril vtis morja z valovi.
Toda enako pomembno kot ustrezen ozadje, ki bi moralo biti po možnosti fotografirano z nekoliko zamegljenim učinkom (z uporabo telefoto leče z odprto zaslonko), je prava osvetlitev prizora.
V naravi obstaja samo en vir svetlobe, sonce, ki glede na vremenske razmere meče svoje žarke na zemljo. Vse ostale naravne luči na Zemlji so odsevi, in enako bi morali ravnati tudi pri postavitvi osvetlitve, da bi dosegli čim bolj avtentične fotografije.
Lučni pogoji na terenu
Na terenu, za razliko od studijske fotografije, se soočamo s težjimi svetlobnimi pogoji. Glede na veter in vremenske razmere je sončna svetloba lahko izpostavljena močnim nihanjem svetlosti, še posebej kadar se po nebu premikajo oblaki, kar utegne otežiti pravilno osvetlitev. Še posebej pri merjenju svetlobe s svetlobnim merilnikom in nato ročno nastavljanje kamere je pomembno, da stalno merimo svetlost na objektu (našem modelu).
Mnogi izmed vas bodo rekli, da jih to ne zanima, saj raje uporabljajo vgrajen svetlobni merilnik v kameri. Vendar pa vam zagotavljam, da je merjenje svetlobe (dejansko obstoječe svetlobe se meri s svetlobnim merilnikom na objektu) v osnovi bolj zaželeno od merjenja objekta (ne meri se svetlobe, temveč svetlobni odsev objekta)! Slabost pri merjenju objekta (npr. z vgrajenim svetlobnim merilnikom v kameri) je v tem, da je pravilno merjenje zagotovljeno le, če je naš model oblečen v nevtralno sivo, ima nevtralno obarvano kožo in lase ter je poleg tega še postavljen pred nevtralno sivim ozadjem. To sicer ni zelo pogosto, vendar svetlobni merilnik pri merjenju objekta predpostavlja, da ima objekt, ki ga merimo, nevtralno sivo odsevanje, saj mora svetlobni merilnik vzet neko referenčno vrednost, da lahko izvede meritev.
Če se torej zanesete le na vgrajen svetlobni merilnik, se lahko zgodi, da ozadje tako močno vpliva na merjenje, da bo vaš motiv preveč osvetljen ali pretemno osvetljen. In čeprav - naključno - meritev pokaže približno pravilno kombinacijo časa in zaslonke, to še ne pomeni, da se svetlobna situacija ne more spremeniti tako, da bo svetloba na modelu enaka, v ozadju pa se pojavijo temni oblaki, kar bi zmedlo avtomatiko vaše kamere in privedlo do preosvetljenega glavnega motiva.
Temno ozadje, npr. temna drevesna debla, vpliva na merjenje osvetlitve, če greste pri svojem vgrajenem svetlobnem merilniku v kameri po metodi merjenja objekta. Posledica bi bila preveč osvetljen model (ko v tem primeru ozadje zavzame veliko prostora v kompoziciji slike). Bolje je meriti svetlobo neposredno na objekt s svetlobnim merilnikom v roki.
Ker spreminjajočo se vreme oz. gibanje oblakov preprečuje konstantno svetlost, je fotografiranje v mešani svetlobi zahtevno. Nove generacije akumulatorskih generatorjev omogočajo delo z bliskavicami na prostem kot čisto užitek, vendar je treba nenehno meriti delež naravne sončne svetlobe, kadar oblaki povzročajo nihanje svetlobe sonca, če želite doseči stabilne rezultate. Toda obljubim vam, če se boste spopadli s tem izzivom, boste nagrajeni s nenavadnimi, izjemnimi rezultati!
Razpoložljiva svetloba
Za razliko od studijskih posnetkov, ki zaradi popolne osvetlitve hitro delujejo "sterilno", je pri erotični fotografiji s razpoložljivo svetlobo mogoče posredovati intimen, erotičen značaj posnetkov. S pojmom razpoložljive svetlobe se povezujejo posnetki ob šibki svetlobi. Zato bodo splošno gledano za razpoložljivo svetlobo raje prva izbira fotografije v slogu nizke svetlobe, da bi lastne ideje o sliki lahko ustrezno izrazili pri razpoložljivi svetlobi.
Da bi bili videz verodostojnejši in posledično tudi bolj erotični, se takšni posnetki lahko brez skrbi fotografirajo zamegljeno. Sporočilo slike se bo tako okrepilo, obenem pa se lahko izognete uporabi nadležnega stojala.
Časi osvetlitve okoli 1/8 sekunde so primerni za dosego učinka megle, ki je dovolj močan, da ga je mogoče jasno opaziti, vendar hkrati ni tako močan, da moti motiv.
Posnetek je nastal v hotelski sobi ob 4. uri zjutraj, le ob delni pomoči vidne stojnice na zgornjem robu slike.
Posnetki ob soncu
Ko sem dobil svojega očetovega prvega žepnega fotoaparata, ko sem bil star približno 10 let, mi je dal dobronameren nasvet, naj vedno pazim, da sem obrnjen proti soncu, saj sicer fotografije ne bodo nič. To je morda - poenostavljeno - za takratne kamere veljalo, vendar za sodobne digitalne zrcalno refleksne kamere s svojimi številnimi visoko razvitimi avtomatskimi funkcijami to že dolgo ne velja več. Vgrajene avtomatike za osvetlitev običajno prepoznajo, ko gre za težavno svetlobno situacijo, in tako uravnavajo parametre posnetkov (čas in zaslonko), da v večini primerov dosežejo zadovoljive rezultate.
Nasprotno: Danes, po več kot 30 letih, z dobro mero izkušenj v svojem fotografskem "nahrbtniku", bi trdil, da so posnetki pri direktnem sončnem svetlobi ena najtežjih situacij zahtevnemu fotografu. Saj če sveti sonce neposredno, potem je tudi veliko senc in še posebej v modni fotografiji so trde sence, zlasti na obrazu ženskega modela, niti lepe niti enostavne za odpravo.
Trde sence na obrazu modela motijo le pri modelih z brezhibno kožo; pri drugih se nepravilnosti, kot so mozolji ali brazgotine ter pore, neprijetno izpostavijo. Občasno lahko ob pogledu na povečano fotografijo in preučevanje le obraza ta izgleda kot pokrajina z luno obkrožena.
Zato je dobro ličenje nujno pri pripravi na fotografiranje v sončnem vremenu. Včasih je koristno, če želite optično skriti nepravilnosti na koži, kadar model neposredno gleda v sonce. To ustvari zelo kratke začetke senc, popolno lepotno svetlobo. Vendar pa kdo želi vedno fotografirati, ko model nenaravno dviguje glavo in nenehno tuli?
Bolje je uporabiti difuzor, kot je npr. Sun Swatter (»leteči mlatilec«) podjetja California Sunbounce, ki se namesti na nosilec (na vrsti stativa), med modelom in soncem. Tako se kontrasti omilijo (obstajajo različno močne difuzorske prevleke) in omogočene so posnetki v slogu lepote.
Če nimate modela, ki je primeren za sonce in ima kožo kot dojenčkov ritin, ali pa nimate difuzorja, vam ostane le izbira lokacij, kjer naravno ustvarjajo sence, kot so pred velikimi zgradbami ali pod krošnjami dreves. Pazite, da posnetki pod drevesi lahko povzročijo rahlo zelen odtenek, če ne uporabljate filtra Skylight na objektivu.
V tem primeru bo potrebno popraviti slike med obdelavo. Tudi barvne stene hiš bodo izkrivljale svetlobo, zato so vsa ta rešitev le začasna rešitev, nakup primerne difuzorja pa je pravzaprav »obveznost« vsakega fotografa, ki želi fotografirati v sončnem vremenu.
Če je mogoče vplivati na čas, ko se fotografije posnamejo, je priporočljivo izbrati jutranje ali večerne ure, saj je takrat svetloba manj intenzivna zaradi nizkega položaja sonca in omogoča zanimive možnosti za igro z - dolgimi - sencami.
Tudi pri tej fotografiji bi - dejansko - moral uporabiti difuzor, da bi omilil svetle predele, ki jih je direktno obsijalo sonce (leva stran modela, zlasti leva podlaket).
Ampak pozno popoldne, ko je nastala ta fotografija, je bilo sonce dokaj nizko na nebu, torej kontrasti niso bili več tako močni.
Poleg tega, kar je tudi dobra možnost za omilitev kontrastov, sem na desno od modela postavil odbojnik, da bi osvetlil sence; in rezultat je, da soncem obsijani deli na fotografiji niso bili preveč moteči.
Ne bojte se naravne protisvetlobe
Drugi način, kako fotografirati v sončnem vremenu, je postavitev modela med fotoaparat in smer obsevanja sonca, torej v protisvetlobo. Rezultat je - ponavadi - zelo vzdušje, včasih celo romantično. To je - po mojem mnenju - najboljši način za ravnanje s kontrasti v sončnem vremenu! Čeprav mnogi fotografi vedno znova pripovedujejo, da so fotografije v protisvetlobi težavne, jaz raje verjamem, da je nasprotno res.
Uporaba sončne sence je nujno priporočljiva! To, kar zveni samoumevno, žal pogosto ni praksa: Na svojih delavnicah pogosto opazim, da sončna senc ne nosimo vedno s seboj, čeprav bi jo morali nositi vedno (!) in povsod (!), ampak ostane v fototorbi ali je celo napačno obrnjena in neuporabna privijačena na objektiv.
Včasih je mogoče zadržati svetlobo (»svetlobne odseve«) kot dekorativni element na fotografiji, kar ji daje zelo nežno, romantično vzdušje. V sedemdesetih letih, v času hipijev in cvetne moči, je bilo to čisto običajno.
Še posebej pri modelih z dolgimi (ali razmršenimi) blond lasmi protisvetloba ustvari lep svetlobni rob (imenovan tudi »aureola«).
Prav tako je na obali morja odločitev za protisvetlobo pogosto edina možnost za soočanje s silnimi svetlobnimi kontrasti.
Fotografiranje v dežju
Redko boste fotografirali erotične fotografije v dežju, saj se model prehitro ohladi, fotoaparat se lahko zmoči in poškoduje, zemlja se zmehča in postane blatasta, razpoloženje ne bo spodbudilo niti fotografa niti modela za nadaljevanje. Vendar, če se fotograf in model vseeno odločita in nadaljujeta s fotografijami, lahko nastanejo nenavadne in vzdušne fotografije. Vendar bi morali imeti sočutje do svojega modela in sejo fotografiranja prekiniti najkasneje, ko začne zebeti zaradi mraza in vetra.
Svetlobni pogoji so pogosto veliko boljši v dežju kot v sončnem vremenu, saj deževni oblaki ponavadi poskrbijo za lepo, mehko svetlobo z malo kontrastov.
Ko je nenadoma - nasprotno napovedi vremena - začelo deževati, sva se s modelom sprva želela odpovedati načrtovanemu fotoshootingu. Vendar, ker sva se nanj veselila že tedne, sva se odločila, da bomo kljub slabemu vremenu nadaljevali.
Odločitev nama je olajšala že dejstvo, da je bil konec maja ta dan že precej topel, tako da so bile temperature še precej znosne za aktovski model.
Sam sem pri tej fotografiji sedel v velikem prtljažniku mojega Opel Omega Caravan, tako da sem bil in - še pomembneje! - tudi oprema zaščitena pred dežjem. Kljub dežju ali prav zaradi njega, nama je ta fotoshooting prav zabavno potekal!
Zunanja stran svetlobe
Zunanja stran svetlobe lahko prinese enako zanimive rezultate kot v studiu. Razlika pa je v tem, da lahko v studiu svetlobo veliko bolje nadzirate in oblikujete po svojih željah. V naravi pa lahko vplivate na sončno svetlobo le nekoliko, na primer s pomočjo dodatkov, kot sta odbojnik in difuzor. Spreminjanje celotnih ozadij slik, seveda odvisno od kadra, pa bi verjetno presegalo naše možnosti.
Stranska in črtasta svetloba sta odlično primerni za poudarjanje telesnih kontur aktovskih modelov. Še posebej pri fotografiranju (dobro grajenih, mišičastih) moških se ponujajo zanimive možnosti za še močnejše poudarjanje mišic moških s to vrsto osvetlitve. Fotografije, ki so bile posnete pri stranski svetlobi, so izjemno izrazite, še posebej v črno-beli tehniki.
To fotografijo sem posnela oktobra 2007 na Ibizo. Sam s modelom, sem iskal zanimive lokacije, in najbolj so mi bile všeč zjutraj najprej stare zarezane drevesa (ki sem jih fotografiral v črno-beli tehniki) in nato bodičasti sočno-zeleni kaktusi, ki so tvorili lep kontrast z nežno kožo modela. 
Med kaktusi smo odkrili ogromna pajčevinska mreža z debelimi gnusnimi pajki, ki so prežali v sredini, zato smo na tem mestu posneli samo nekaj fotografij.
Za delo je na voljo vzorec pogodbe za izdajo modela (Model Release).
