Del 1: Uvod
Del 2: Primeren pribor
Del 3: Veselo fotografiranje
Otroška radovednost
Mali nagajivčki
Z najljubšo igračo
Oblačenje je zabavno!
Otroško delo
Sodelovanje otrok
Debela prijatelja
Veseli posnetki
Del 4: Od nosečniškega trebuščka do najstnika
Del 5: Fotografiranje v zaprtih prostorih
Del 6: Fotografiranje na prostem
Del 7: Družinsko življenje
Del 8: Nasveti in triki (I)
Del 9: Nasveti in triki (II)
Del 10: Arhiviranje, urejanje in predstavljanje otroških fotografij
Besedilo: Jens Brüggemann
Fotografije so od: Jens Brüggemann (147), Leonie Ebbert (44), Elli Bezensek (61), Radmila Kerl (26), Ramona Prosch (5), Kay Johannsen (4)
Skice: Jens Brüggemann (27)
Del 3: Veselo fotografiranje
Kako navdušiti otroke za fotografiranje
Vsi, ki smo že stali ali sedeli pred fotoaparatom profesionalnega fotografa, dobro vemo, kako nelagodno se lahko počutimo. Seveda obstajajo ljudje, predvsem profesionalni modeli, ki uživajo, ko so v "soju žarometov" in na njih usmerjen objektiv ali več njih. Večina ljudi, med katere - kot sem se skoraj boleče zavedel pred nekaj meseci - spadam tudi jaz, pa ima raje izogibanje fotografiranju.
Otroška radovednost
Otroci obožujejo novo in skoraj vse sprva dojemajo kot igro, tudi "postavljeno" fotografiranje pri fotografu.
(Foto: Jens Brüggemann)
To pa stvari za nas fotografe seveda močno olajša, saj se otroška radovednost nanaša tudi na fotografiranje.
(Foto: Jens Brüggemann)
Nesreča je v tem, da je "polovična doba", kako dolgo je fotografiranje zanimivo za male modele, precej kratka:
Otroci hitro postanejo dolgočasni. Posledica: Bodisi postanejo nori ...
(Foto: Jens Brüggemann)
… ali se utrudijo ...
(Foto: Radmila Kerl)
… ali uidejo.
(Foto: Elli Bezensek)
Popolnoma drugače pa je, ko se otroci fotografirajo med radovedno igro in učenjem. Dokler se fotograf v ozadju umirjeno obnaša in dopušča otroku, da "počne", se pojavijo čudovite motive, polne otroške radovednosti in želje po vedoželjnosti. Naslednja serija prikazuje mojega sina pri starosti 7 mesecev med "boksanjem" s pleteno lutko.
(Foto: Jens Brüggemann)
Mali nagajivčki
Otroci želijo imeti zabavo, se pretirano gibalno izražati. Sijoče želijo izgledati, ko igrajo superjunake, in hrabro, ko igrajo roparje ali pirate. Edino, kar ne želijo, je biti pridni in dolgočasno gledati v kamero, mirno stati minute skupaj in v najslabšem primeru sploh ne smejo govoriti ... In vendar obstajajo vedno znova fotografi, ki poskušajo narediti točno takšne fotografije, in zategnjene starše, ki svojim otrokom dajo nedeljska oblačila in zahtevajo točno takšne fotografije od svojih otrok (in fotografa). (Foto: Leonie Ebbert)
Pustite malčkom, da uživajo v svoji živahnosti, v svoji zabavi, v svoji energiji, tudi pred kamero! Pustite jim svobodo, da se "predstavijo", tako kot se počutijo udobno, …
(Foto: Jens Brüggemann)
… in nastanejo živahne in predvsem iskrene fotografije, ki otroka pokažejo, takšnega kot je.
Z Najljubšo igračo
Igrače naj bi zabavale, bile zabavne, pomirjale. Pogosto služijo tudi za učenje ali izpolnjujejo več funkcij hkrati. Če želite fotografirati otroke, vam bo to lažje uspelo, če otrok prinese svojo najljubšo igračo na fotografiranje.
(Foto: Jens Brüggemann)
Ponosno vam jo bo predstavil. Zato se že pred seanso za fotografiranje pripravite, prižgite luči, postavite ozadje in imate (že vnaprej nastavljeno) fotoaparat pripravljen v dosegu roke, da ne zamudite tega lepega trenutka.
(Skica: Jens Brüggemann)
Vendar enako lepo je fotografiranje malčkov, ko so intenzivno zaposleni z njihovo (trenutno) najljubšo igračo!
(Foto: Elli Bezensek)
Poskrbite, da ste čim bolj zunaj vidnega polja malčkov, da jih ne bi motili. To vključuje tudi, da se premikate čim manj ali celo fotografirate iz oddaljene razdalje s teleobjektivom.
Tako je ravnala tudi fotografinja iz Munchna, ko je posnela to posnetek dečka v Ugandi, ki je sanjaril ob igri z žičnim motorjem.
(Foto: Radmila Kerl)
Pri reklamnih fotografijah bodite pozorni, da so igrače, s katerimi se ukvarjajo mladi modeli, čim bolj nove in zato še čiste in cele, torej ne grizljane ali popackane, ter brez sline. To še posebej velja za plišaste igrače, ki se lahko hitro zmečkajo ali popackajo.
(Foto: Elli Bezensek)
Oblačenje je zabavno!
Oblačenje je zabavno, ne samo ob pustnem času, zato bi morali svojim otrokom čim pogosteje omogočiti oblačenje, saj so čudovite fotografske posnetke v kostumih zagotovljene!
(Foto: Leonie Ebbert)
Celo moje celotno otroštvo je bilo sestavljeno iz preoblačenja. Ni mineval teden, da se ne bi po hišah sprehajal kot pirat, delavec na gradbišču, vitez, Indijanec, kauboj, policist, tat, Batman ali Superman ... Otroci, celo najmlajši med njimi, se preoblečejo za igranje; ampak tudi, da bi posnemali odrasle.
(Foto: Jens Brüggemann)
Otroci želijo posnemati svoje vzornike, pri tem pa uporabljajo svojo skoraj neomejeno domišljijo. Če ste otroški fotograf, vam priporočam, da si ob pustnem času priskrbite nekaj (pogosto presenetljivo poceni!) kostumov.
Ko bodo kasneje v vašem studiu nastajali posnetki otrok, ki kažejo malo zanimanja za sejo fotografiranja in morda celo nergajo, jih zagotovo lahko s nekaj kostumi superjunaka spravite v pogon! Z veseljem se bodo ponovno lotili naloge.
Sicer ni vedno potrebno imeti celih omar kostumov, da bi otroci zažareli od veselja. Ta fotografija devetnajstletne fotografinje dokazuje, da tudi "minimalna oprema" vodi do uspeha, do izjemne fotografije.
(Foto: Leonie Ebbert)
Otroško delo
To se sliši kot nasprotje: "Otroško delo" kot del poglavja "Veselo fotografiranje". A ko sem pisal to serijo vadnic s podnaslovom "Kako navdušiti otroke za fotografiranje", hitro razumete, kaj naj bi pomenilo "otroško delo", namreč motivirati in navdušiti otroke za posnetke. (Foto: Jens Brüggemann)
Otroci se počutijo laskane (a le do določene starosti!), ko jih "potrebujejo", ko jim dovolijo pomagati. Otroci se počutijo pomembne, ko lahko prevzamejo dela od odraslih. Posnemajo starše in se tako učijo, kar je neločljivo povezano z odraščanjem in osamosvajanjem!
Izkoristite igranje otrok! Prosite jih, naj vam pomagajo pri pripravi na posnetke (to še posebej velja tudi v fotostudiu, ki jim je tuj), na primer s postavljanjem ozadja, pripravo rekvizitov, postavljanjem stojal itd. S tem se motivacija mladih modelov izjemno poveča, (morebitno nove) okolje pa jim postane bolj znano. Tako se bodo počutili veliko bolj udobno!
(Foto: Jens Brüggemann)
Omogočite sodelovanje
Prav tako dober način za pridobivanje zaupanja otrok je, da jim kaj zaupate. Še posebej v novem okolju bi morali otrokom dopustiti, da pogledajo skozi kamero in jim razložite, kaj kamera počne in kaj nameravate, ko s "zadevo" ciljate na otroke.
Moja pomočnica Leonie otrokom redno ponudi, da pogledajo skozi iskalo kamere in celo pritisnejo na sprožilec, da fotografirajo bodisi prinešeno plišasto igračo ali starše.
(Foto: Jens Brüggemann)
Ampak pazite, da svojega dragocenega fotoaparata skupaj z dragocenim objektivom nikoli ne prepustite v celoti v roke otroka! Otroku prekrižajte kamerino trak okoli vratu in z dodatno roko držite fotoaparat, ko otroci fotografirajo medvedka ali starše, saj lahko težek fotoaparat zrcalno-refleksni fotoaparat hitro zdrsne iz otroške roke ...
Debeli prijatelji
Vedno znova, tudi na naslednji sliki (moj sin in njegov prijatelj sta v tistem trenutku oba stara 5 let), se mi sin prihaja z željo, naj ga fotografiram skupaj s svojim (sedanjim) prijateljem. Očitno se želja, da bi dokumentirali prijateljstvo, pojavi tudi v najmanjših glavicah!
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Otroci že v zgodnjih letih kažejo povezanost s svojimi prijatelji, podobno kot odrasli, tako da na začetku še držijo prijatelje za roko (vrtec) in potem, najkasneje od šolske starosti naprej, prijateljsko položijo roko okoli njihovih ramen. To se nato v odraslosti ne spremeni več, kar sem lahko nedavno opazila na 70. rojstnem dnevu svojega očeta.
(Fotografija: Elli Bezensek)
Veseli posnetki
Niso samo otroci, tudi odrasli pogosto nisočni. Vendar se otroci zelo radi fotografirajo pri tem norčevanju, za razliko od večine odraslih (izjema: pri pustu in v opitem stanju, kar se včasih prekriva).
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Moj sin je bil od približno petih let le še norel, ko je videl, da je usmerjena kamera nanj. Delal (in žal še vedno dela) je poze, ena groznejša od druge. In bolj ko mama, oče, babica(i) ali dedek(i) grajajo to, tem bolj smešno to najde …
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Zakaj torej ne bi posneli otroka, ki deluje noro? Očitno ta norec sodi k otroštvu. In medtem, moj sin občasno fotografira z mojo staro kompaktno kamero, se lahko jaz maščujem, saj potem delam nore poze, kadar me fotografira, ko sedim pred računalnikom, kar moj sin, za razliko od odraslih, zelo uživa.
Tukaj je še ena primerjalna poza na temo "grozen otroški smeh" za ponovno ustvarjanje:
(Fotografija: Jens Brüggemann)
