Vstop v poklicno fotografijo
Katera je prava pot k samostojnosti? No, na to vprašanje ni mogoče dati splošnega odgovora. Poskusite ugotoviti, katera je prava pot za vas, katera rešitev bo ustrezala vašim individualnim potrebam. Prav tako vam lahko pomaga pri odločanju, če se vsaj enkrat sami vprašate, kje so vaše moči. Če čutite željo, da bi se podali po več kot eni od 5 predstavljenih poti v poklic fotografa, je to seveda tudi mogoče.
Pripravništva in asistence
Da bi sploh dobili majhen vpogled v delovni svet poklicnega fotografa, se priporoča večtedensko pripravništvo, ki pa ne sme trajati manj kot dva do tri tedne.
V okviru pripravništva ali asistence se ne učite samo, kako pravilno uporabljati luči in odsevalnike. Naučite se tudi veliko o vsakodnevnem delu fotografa. Na ta način lahko neobvezno ugotovite, ali je ta poklic pravi za vas.
Če ugotovite, da usmeritev pripravniškega podjetja sploh ne ustreza vašim pričakovanjem, se je (relativno kratko) pripravništvo vseeno izplačalo: Ker ste lahko preden ste vložili več kot samo čas ali se zavezali za izobraževanje, ugotovili, ali je izbrana pot prava izbira za vas!
Včasih med pripravništvom spoznaš, da je izbrana pot sicer prava, vendar se mora spremeniti poudarek vsebine. V 12. šolskem razredu sem opravil pripravništvo pri industrijskem in oglaševalskem fotografu. Med temi 2 tednoma mi je še posebej ostalo v spominu fotografiranje več moških pevskih zborov. Vendar raje fotografiram rock skupine na koncertu kot moške pevske zbore med pevsko vajo. Naslednja slika prikazuje skupino H-Blockx na festivalu v Ruhrju poleti 2010.
Asistence so, tako kot pripravništva, primerni za ugotovitev, po kateri poti želite iti kasneje kot samostojni fotograf. Zato je smiselno in celo zelo priporočljivo delati pri različnih fotografih (odvisno od obsega dela bodisi istočasno bodisi zaporedoma); pod pogojem, da si lahko to finančno privoščite, saj asistenti pogosto ne dobijo honorarja ali pa le občasno, na primer pri pomembnih delih.
Če se pripravništva predvsem opravljajo zato, da se orientirate v karieri, so asistence pri prepoznavnih fotografih zlasti pomembne za lasten napredek. Tukaj se ne učite samo veliko o fotografiranju, ampak tudi, kako uspešno podjetje deluje v praksi.
Oprema fotografskega studia, stiki s strankami, pridobivanje strank, pisarniška dela, davki, obdelava slik, vzdrževanje opreme, arhiviranje, izvrševanje naročil, zaračunavanje in izterjava, strategija, itd., so samo nekatere točke, ki so za začetnika zanimive in pomembne!
Za začetnike je pomoč asistenta (namerno ne govorim o “asistentnem” delovnem mestu!) tudi moralno pomembna, saj prijazni “mentor” novincu v tej panogi zagotavlja določeno varnost. Strah pred samostojnostjo, pred “skokom v neznano”, se s foto-asistenco znatno omili. Pazite, da se pri pomembnih odločitvah ne zanesete popolnoma na “staro šaro”! Ne gre za to, da bi se lahko zmotil – lahko se zgodi, da se po nekaj mesecih počutite odvisne od svojega mentorja in da se bojite končnega koraka v samostojnost (po koncu asistence).
Še posebej, če ste asistentka ali asistent pri zelo dobrem, uspešnem in/ali znanem fotografu, se vam lahko hitro zdi, da ste sami še daleč stran od tega, da bi lahko samostojno delovali kot fotografinja ali fotograf. Obstaja veliko asistentk in asistentov, ki ne uspejo izvleči iz samostojnosti več let, in verjamem, da je strah, kako boste enkrat opravili svoje poklicno življenje kot samostojni borec, v večini primerov kriv za to!
Najbolje je načrtovati trden časovni okvir, v katerem želite kot svobodni ali stalni asistent delati pri enem ali bolj fotografi; na primer dve leti. In nato, kot je načrtovano, se samostojno "pravilno" podate na trg kot fotograf in ponudite svoje storitve samostojno. Podjetniški pogum je tudi lastnost, ki jo "prinese" s seboj, če želite nekega dne uspeti kot uspešen fotograf!
Klasično, ročno oblikovano izobraževanje
Tako rekoč izključno mladi ljudje izberejo pot ročno oblikovanega izobraževanja za fotografinje ali fotografe. Vsako leto si približno 2000 mladih najde izobraževalno mesto in začne ustrezen nauk. Ročna izobrazba je prevladujoča pri mladih ženskah (približno dve tretjini); povsem drugače kot drugje v fotografski sceni, če na primer pogledamo spolno sestavo fotografskih klubov ali fotografskih združenj.
Družinske, poročne in portretna fotografija so glavne tematske področja klasično oblikovanega ročnega poklicnega izobraževanja. Izdelava fotografij otrok je zato del vsakdana vajencev. Na žalost obstaja veliko podjetij, kjer so vajenci v prvih dveh učnih letih predvsem zaposleni z pomožnimi deli ali pa so v celoti uporabljeni v prodaji, zato jim manjka praksa za kasneje.
Vendar je stopnja opuščanja fotografije v primerjavi z drugimi poklici izobraževanja občutno višja (približno 20 odstotkov). Videti je, da se predstava in resničnost v območju triletnega fotografskega izobraževanja z ročnimi spretnostmi močno razlikujeta (to se lahko skrajša na dve in pol leti ob dobrih ocenah, če vajenec ima splošno maturo ali poklicno maturo):
• Veliko podjetij je močno specializiranih. To lahko za vajence postane preveč enostransko. Vedno ustvarjanje biometričnih potnih listov in prijav za delo v standardnih položajih je dolgočasno! Kreativnost je močno omejena, kar povzroča nezadovoljstvo.
• Ker mnoge samostojne fotografinje ali fotografi delajo bodisi sami ali le z enim zaposlenim v svojih studiih, se za vajenca redko ponuja možnost zaposlitve po končanem izobraževanju.
• Zaradi nizkih cen je mogoče stranke pogosto učinkovito obslužiti le, če jim namenite le kratek čas. Zato se bliskavice na fotografski enoti, ko so enkrat nastavljene, skoraj nikoli ne premikajo. Toda časovni pritisk in ustvarjalnost sta kot ogenj in voda. Preprosto se ne ujemata! Tisti, ki smejo stranke vedno fotografirati po uveljavljenem "schema F", bodo hitro izgubili željo po dejansko ustvarjalnem poklicu.
• Pogosto se vajenci uporabljajo kot poceni delovna sila v zaradi velikosti podjetij (plača znaša povprečno 290 evrov na mesec), da opravljajo predvsem pomožna dela, kot so prodaja pomnilniških kartic in kamer, čiščenje ter upravljanje laboratorijskih strojev/fotoprinterjev. (Zanimive) fotografije naredi šef. Prav tako je razlog, da kmalu obupajo!
• "Učno leto niso gospodarjeva leta" - ta rek velja tudi za fotografsko izobraževanje, saj fotografija zahteva visoko osebno predanost, ki pa finančno ni dobro nagrajena. To je po eni strani zato, ker obstajajo dovolj ljudi, ki jih ta poklic izobražuje, po drugi strani pa zato, ker v območju samozaposlenih fotografov zaradi konkurenčnih razmer v zadnjih letih praktično ni več dobičkonosno, kaj šele za delo s privlačnimi dobički.
• Veliko ljudi ne hodi več k fotografu (razen za poročne fotografije in biometrične potne liste), ker imajo sami doma digitalni fotoaparat s fotoprinterjem. In številni prestopniki, ki ob bok ponujajo fotografije, registrirajo stransko dejavnost (veliko jih tega žal ne stori!) in konkurirajo že obstoječim fotografom na trgu. Lahko bi rekli, da se vedno več ponudnikov bori za vedno manj delovnih mest. Poklicne možnosti po končanem vajeništvu torej niso ravno rožnate. Tega se vajenci zavedajo šele med svojim izobraževanjem, kar mnoge spodbudi, da prekinejo vajeništvo in iščejo drug poklic.
Včasih je krivo tudi starost vajencev za visoko stopnjo opuščanja. Značilna za pot, da postaneš fotograf prek izobraževanja, je prav mlada starost vajencev. In v mladih letih mnogi ljudje enostavno še niso "zreli" za dokončno odločitev, v katerem poklicu trajno ležijo njihovi interesi.
Toda obstajajo tudi nekatere prednosti, ki govorijo v prid ročno usmerjenemu vajeništvu fotografa:
• Če naletite na dobro podjetje in pokažete motivacijo in predanost, je dobro, strokovno usposabljanje vaša nagrada.
• Diploma je državno certificirana, kar lahko biti precejšen argument proti neizobraženi konkurenci.
• Po izobraževanju in nato mojstrskem izpitu ima fotograf prosto pot, da začne še dodatno izobraževanje na fakulteti, tudi če ni končal šole s splošno maturo.
• In nazadnje, a ne najmanj pomembno, ste lahko dobili vpogled v podjetje, ki je na trgu vztrajno. To je vredno celo takrat, ko se odločite, da se pozneje osredotočite na drugo področje.
Akademski pristop (študij fotografije)
Preden se odločite za študij fotografije (zahteva je, da imate splošno maturo, mojstrski pisni certifikat ali poklicno maturo), bi si morali temeljito ogledati ustreznih univerz in njihove pogojim za sprejem. Vendar ni priporočljivo le obiskati uradne spletne strani univerze z osnovnimi informacijami o študijskem programu. Pogovori s poučujočimi in študenti lahko dodatno ponudijo dragocene informacije, ki lahko močno vplivajo na odločitev, ali naj se študij (sploh in v tem primeru na tisti univerzi) začne. Študenti v višjih semestrih imajo namreč temeljit vpogled v potek in posebnosti študijskega programa ustrezne izobraževalne ustanove, kar pomeni kopico koristnih informacij (o študijskih vsebinah, postopkih sprejema, realističnem trajanju študija, opremi univerze s stroji, subvenciji iz BAföG, podeljevanju štipendij ipd.) za zainteresirano osebo.
Pred začetkom študija natančno preučite, katere poudarke na področju fotografije postavljajo v poštev ustrezne fakultete. Študij začnite samo, če vam študijske vsebine ustrezajo in če imate občutek, da boste s pridobljenim znanjem lahko kasneje uspešno delali kot fotograf.
Upoštevajte, da z začetkom študija načrtujete velik del svojega življenja. Napaka lahko torej povzroči popolnoma drugačne posledice (vsaj glede na čas), kot vse drugo, kar ste doslej počeli v preteklosti. Odločitev, da se začnete študij fotografije na določeni univerzi, mora biti dobro premišljena!
Po izboru ene ali več ustreznih ustanov se začne dolgotrajen postopek prijave. Ker le eden od desetih interesentov dobi študijsko mesto na področju fotografije, so redki prosti prostori zelo zaželeni, zato bi moral vsak razumeti, da morajo biti pripravljalne dokumente zelo skrbno izdelane. Pri študijskih programih na področju fotografije je fotomapiranje odločilno orodje, s katerim se prepričajo učitelji na univerzah o lastnem talentu in strasti do fotografije. Za to so na voljo posebni "pripravljalni tečaji za mape" (ki trajajo do enega leta) in "svetovalni dnevi za mape", ki jih ponujajo posamezne šole. Izkoristite tudi možnost, da si ogledate uspešne mape sprejetih kandidatov (torej že študentov).
Nekateri izobraževalni inštituti poleg tega zahtevajo, da je prosilec pred začetkom študija že opravil vsaj šesttedensko prakso v podjetju, ki deluje na področju medijev, kar je treba dokazati s pisnim potrdilom podjetja.
Ker izbira visokošolske ustanove bistveno vpliva na vašo prihodnjo spretnost, vaš fotografski stil in posledično celoten vaš prihodnji poklic fotografa, je priporočljivo, da pri tem ravnate skrajno previdno in se predhodno ustrezno informirate.
Zasebne šole za fotografijo
Študij na zasebni šoli za fotografijo bo zanimiv za vse tiste, katerim manjka pogoj za sprejem na državno univerzo (splošna matura) in kljub temu ne želijo odreči se neki vrsti "študija" (Izjema: oblikovna akademija Berlin med drugim zahteva dokaz o višji šoli ali fakulteti ali enakovrednem priznanem spričevalu).
Naslednje zasebne šole so bile navedene v trenutnem poročilu revije PROFIFOTO (številka 1-2/2011): design akademie Berlin, Lette-Verein Berlin, Neue Schule für Fotografie Berlin, Ostkreuzschule für Fotografie und Gestaltung Berlin, Photoacademy Urbschat Berlin, Best Sabel Bildungszentrum Berlin, Freie Akademie der bildenden Künste Essen, Lazi Akademie Esslingen, Fotoakademie Köln, Photo+Medienforum Kiel, Privatschule für Fotodesign Pforzheim. Opazno je, da je večina teh šol lociranih v Berlinu. Le 5 od 11 tukaj navedenih zasebnih institucij, ki ponujajo izobraževanje za fotografe v obliki študija, niso locirane v Berlinu.
V kakšni meri je izobraževanje na zasebni ustanovi primerno kot dobra nadomestna možnost za študij, bistveno vpliva na vsebino izobraževanja, predanost, znanje in spretnosti učiteljskega kadra, pa tudi na opremljenost s opremo. Dejstvo je, da večina zasebnih šol ne sme podeljevati državno priznane diplome. Le Lazi Akademie v Esslingenu, Best Sabel Bildungszentrum v Berlinu, Photo+Medienforum Kiel in Lette-Verein podeljujejo diplomo državno priznanega fotografa ali državno preverjenega oblikovalca (Photo+Medienforum Kiel: državno priznan fotograf; design akademie Berlin: Bachelor of Arts). Drugi odlikujejo svoje diplomante z izmišljenimi naslovi, kot so »Foto umetnik« ali poljubno potrdilo.
Vendar ni odločilno ime, ampak, koliko so diplomanti se naučili. Kakovost poučevanja kot zagotovilo za poklicni uspeh je - kot povsod - vnaprej pogosto nejasna. Koristne so tukaj izkušnje diplomantov ali informativni dnevi ustreznih institucij, če so na voljo.
Na primer, design akademie Berlin redno ponuja informativne dneve. Povezava do tega se nahaja neposredno na začetni strani spletnega mesta.
Ko se enkrat odločite za študij na zasebni šoli za fotografijo, ostane še vprašanje, katera institucija naj se izbere. Pri tem igrajo poleg lokacije pomembno vlogo tudi finančna vprašanja, saj se "študijski stroški" razlikujejo glede na šolo med 85 evri na mesec plus stroški materiala pri Lette-Vereinu v Berlinu in do 1.760 evrov pri Freien Akademie der Künste v Essnu. Vendar tudi tukaj velja: Pomembno ni najnižja cena, ampak razmerje med ceno in kakovostjo!
Poleg tega je pomembno:
• Kakšne so vstopne zahteve? (Vstopni izpit? opravljena praksa? Ogled portfelja? Razgovor za prijavo? Domiselno delo?)
• Kako velike so skupine (število učencev)?
• Ali obstaja možnost preskusa oz. vpogleda? (Na primer, design akademie Berlin ponuja tridnevni preskusni študij za 160 evrov).
• Ali institucijo financira država; Ali lahko tam dobim štipendijo?
• Ali so na voljo štipendije? Štipendije se na primer podeljujejo na Fotoakademie Köln in na Freien Akademie der bildenden Künste Essen.
• Ali je izobraževanje možno samo kot redni študij ali tudi ob delu (kot na primer pri Freien Akademie der bildenden Künste v Essen)?
• Ali so na voljo uvodni tečaji za izravnavo primanjkljaja osnovnega znanja?
• Ali se fotografija v študiju tudi praktično izvaja?
• Ali so učna vsebina sodobna (obdelava slik s pomočjo programa Photoshop namesto laboratorijskega dela)?
• Kateri predavatelji delujejo na zasebni šoli za fotografijo? Kakšne so njihove reference, kateri jezik podob slika zastopajo?
• Ali so deli učiteljev in zaključna dela dijakov prikazani, da se lahko ustvari vtis o kakovosti diplomantov? (Škoda: vzdušne posnetke, ki so prikazani v fotogaleriji Privatschule za Fotodesign v Pforzheimu, ni mogoče pripisati. Avtorja ni naveden, zato ni razvidno, ali so posnetki zastopani od učitelja ali od študentov).
• Koliko časa traja študij?
• Katere poudarjene vsebine se učijo? Na primer, dela iz področja oglaševanja/industrije (1 foto) in področje arhitekture (5 fotografij) pri samopredstavitvi Photoacademy Urbschat skoraj niso prisotna, vendar je v področju portreta ali ljudi prikazanih veliko del (stanje: januar 2011).
Če že pred začetkom izobraževanja veste, kam naj gre fotografsko pot težiščno, bi morali izbrati institucijo, ki ima ustrezno strokovno znanje.
Zanimiva in dobro izvedena je galerija Fotoakademie Köln. Tukaj so predstavljena projektna dela vajencev. Predstavitev je z imenom, vendar pri večavtorstvu ni mogoče enolično določiti fotografa - slike.
Tako je temeljita raziskava, katera zasebna šola ustreza lastnim zahtevam, nujna! Poleg pogovorov s študenti in diplomanti je prav tako zelo pomembna samopodoba (na primer spletna stran) zasebnih ustanov. Če prikazane fotografske izdelke niso privlačne ali ne delujejo profesionalno, se je bolje obrniti na drugo ustanovo. Prav tako ni ravno zaupanja vredno, če spletno mesto šole ne izpolnjuje zahtev Telemediengesetz (na primer težko najti impresum).
Opomba: Spletna mesta zgoraj omenjenih zasebnih šol fotografije najdete v prilogi tega niza vaj (Del 10).
Samoučna pot (prestop)
Če ne želite obiskati šole ali dolge poti fotografije v okviru študija ali menite, da boste srečnejši, če boste delali samo svoje stvari in ne boste usmerjali svoje fotografske dejavnosti po okusu kakršnih koli mentorjev ali predavateljev, je prestop kot samouk pravi način za vas.
Tudi prestopniki morajo pridobiti (praktično) znanje, da lahko uspešno delujejo kot fotografi. V okviru samostojnega študija se lahko naučite pomembne nasvete in trike, ki vam bodo koristili v fotografski vsakdanjosti.
V okviru svojega mentorskega dela za začetnike sem spoznal veliko zavzetih fotografinj in fotografov, ki so z veliko zagnanosti naredili ta pogumen korak v samozaposlitev in zagotovo bodo dolgoročno uspešni v tej službi. Vendar sem spoznal tudi ljudi, ki so ta korak morda opravili pogumno, vendar popolnoma nepripravljeni in prehitro ter bodo zato verjetno propadli. Kje je torej razlika med tistimi, ki bodo uspešni, in tistimi, ki bodo – če nimajo zadostnega finančnega zaledja ali "vitamina B" – nedvomno obsojeni na neuspeh?
Najpogostejša napaka začetnikov na karieri je, da si prehitro želijo postati samozaposleni. Morali bi imeti dovolj izkušenj in fotografskega znanja, preden se odločijo začeti s samozaposlitvijo. Sicer se bodo "poklopili". Spremljanje spletnih vadnic, branje učbenikov in strokovnih revij pomaga zapolniti vrzeli in pridobiti pomembno znanje za uspešen začetek.
Morate biti fotografsko že zelo napredni, preden storite korak k samozaposlitvi. Užitek v fotografiji sam po sebi ni dovolj!
Fotografija spodaj je nastala leta, preden sem se začel samozaposlovati kot oglaševalec. Še danes si jo z veseljem ogledam, saj kakovostno ne zaostaja za mojimi sedanjo deli.
Za dopolnitev je obisk fotografskih delavnic in seminarjev (kjer se npr. uči fotografskih pravnih osnov) ter pregledovanje mape (da dobite iskreno povratno informacijo izkušenega profesionalca) močno priporočljivo.
Od nekaj let "mojstrskih časov" ni več. Tudi prestopniki se lahko zdaj samozaposlijo kot fotografi. Bodisi kot umetniki ali fotografski novinarji ali kot fotograf, ki dela s svojimi rokami. Upoštevati je treba samo potrebne obvestitve (glejte poglavje "Obveznosti na uradih in podobno") ob začetku poslovanja.
