Tukaj je pregled posameznih poglavij:
Del 01 - "Sanjsko delo" koncertni fotograf?
Del 02 - Pravna vprašanja
Del 03 - Posebnosti koncertne fotografije
Del 04 - Ravnanje v "jamah"
Del 05 - Smiselna oprema za koncertne fotografe
Del 06 - Nasveti in triki strokovnjakov za koncertno fotografijo
Del 07 - Oblikovanje slik (Del 1)
Del 08 - Oblikovanje slik (Del 2)
Del 09 - Priporočljive nastavitve fotoaparata
Del 10 - Poobdelava
Ilustracija 5.1: BAP 24. avgusta 2011 na Zeltfestival Ruhr. Pravilna (primerljiva) oprema odloča, poleg fotografskih veščin in malo sreče, o uspehu fotografij z koncerta. Nikon D3S z 4,0/24-120-mm-Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 24mm. 1/200 sekunde, zaslonka 4,0, ISO 3200.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Opomba: Naslednji nasveti so namenjeni profesionalnim in pol-profesionalnim koncertnim fotografom. Seveda ni vsakemu ljubiteljskemu fotografu mogoče priporočiti, da bi za primerno DSLR ohišje za koncertno fotografijo odštel nekaj tisoč evrov. Ali pa skoraj 2.000 evrov za svetlo teleobjektiv.
Po drugi strani pa obstaja dovolj predanih amaterskih fotografov z visokimi zahtevami, ki imajo opremo, o kateri mnogi poklicni fotografi lahko samo sanjajo.
Zato tukaj predpostavljam, da bo večina zainteresiranih bralcev že imela precej visoke zahteve, saj je prava koncertna fotografija (s možnostmi akreditacije ipd.) za čiste ljubiteljske fotografe (z redkimi izjemami) v normalnih okoliščinah težko izvedljiva ali celo težavna.
Vendar pa obstajajo vedno priložnosti (npr. na "zastonj-in-na-prostem-festivalih"), kjer lahko tudi ne-poklicni fotografi posnamejo koncertne fotografije. Zato bom pri svojih priporočilih upošteval profesionalne zahteve, obenem pa bom prikazal tudi nasvete za cenejše alternative. Pogosto so razlike resnično le minimalne; vidne so predvsem pri povečavah, ki jih v dobi interneta danes skoraj nihče več ne potrebuje.
Tisti, ki na primer svoje fotografije objavlja samo na internetu, v ločljivosti 400 točk x 600 točk, se lahko povsem brezskrbno odreče mnogim profesionalnim lastnostim svoje foto opreme! (Ker kakovostne razlike v tej velikosti vseeno nihče ne vidi).
Kot poklicni fotograf, ki preživlja tudi s prodajo svojih obstoječih fotografij, moram vedno upoštevati, da me lahko kdaj koli povpraša potencialni kupec, ki potrebuje povečavo njegove želje v velikosti 2m x 3m v osupljivi kakovosti. In takrat je dobro imeti "rezerve" in biti sposoben zagotoviti datoteke, ki to omogočajo.
5.1 Koristne funkcije fotoaparata
Obstaja nekaj funkcij pri fotoaparatih, ki nas koncertne fotografe zelo dobro podpirajo pri delu. To so na primer:
• Celotni format senzorja
• Nizka stopnja šuma slike pri visokih vrednostih ISO
• Omogočanje hitrega intuitivnega delovanja
• Preprostost/upravljanje
• Kratka časovna zakasnitev sprožila
• Hitrost zaporednih posnetkov, ki omogoča hitre zaporedne slike
• Hiter natančen samodejni fokus
• Obilen notranji medpomnilnik
• Velik dinamični razpon
• Odpornost.
Ilustracija 5.2: Idealen za koncertne fotografe so DSLR fotoaparati z večformatnim senzorjem. Nudijo zelo visoko kakovost slike in omogočajo povečave do velikosti plakata brez kakovostnih izgub. Vendar pa obstajajo tudi razlike med DSLR s celotnim formatom; nekateri modeli so usmerjeni v čim višjo ločljivost, medtem ko drugi omogočajo fotografiranje tudi pri slabih svetlobnih pogojih (brez opaznega šuma tudi pri visokih ISO-vrednostih). Nikon D3X, ki je tukaj prikazan, spada v prvo kategorijo (visoka ločljivost).
Za koncertno fotografijo so bolj primerni sestrski model Nikon D3S ali naslednji fotoaparati Nikon D4 in Nikon D4S. Pri vseh teh lahko brez skrbi nastavite občutljivosti ISO na 3.200 ali celo 6.400, ne da bi se bali, da bi kakovost slike močno padla. Idealno za koncertno fotografijo, kjer se pogosto pričakuje šibka osvetlitev znotraj koncertnih dvoran ali na zunanji prireditvi zvečer, ko je malo svetlobe.
Za objektiv je bil tukaj uporabljen 2,8/24-70-mm-Nikkor. Idealni zoom za koncertno fotografijo, če se fotograf(inja) neposredno nahaja ob odru (v novinarskem jarku), saj lahko z uporabo širokokotnega nastavitve dobro posname več glasbenikov ali večji del odra, medtem ko se že z 70 mm v tele nastavitvi lahko skorajda naredijo portreti tistih glasbenikov, ki se gibljejo blizu na odru pred fotografskim objektivom. Poleg tega je objektiv za večino svetlobnih situacij še vedno dovolj svetel.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Ilustracija 5.3: Tudi velikost senzorja fotoaparata je pomembna za fotografsko-tehnično kakovost. Koristno je tudi redno čiščenje senzorja (ali strokovno čiščenje), predvsem kadar so nečistoče jasno vidne in fotografije po fotografiranju želimo neprepisano in nenarejeno posredovati naročniku.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Če želite doseči privlačno kakovost slike ali pa možnost fotografiranja pri šibkih svetlobnih pogojih z visokimi vrednostmi ISO, brez nadležnega močnega slikovnega šuma, se priporoča nakup fotoaparata s polnim formatom. Zaradi večje senzorske površine lahko v takšnem fotoaparatu bodisi shranimo več slikovnih točk (visoka ločljivost) - ali pa manj slikovnih točk z večjimi razmiki (kar omogoča fotografiranje s visokimi ISO-vrednostmi z zmanjšanim šumom). Prav slednje je za koncertno fotografijo zelo pomembno, saj nastavitve ISO zaradi šibkih svetlobnih pogojev 3.200 ali 6.400 niso nobena redkost.
Ilustracija 5.4: Primerjava razporeditve pikslov pri enaki velikosti senzorja. Ker so razmiki pri senzorju z nižjo ločljivostjo (levo) večji, je fotografu omogočeno uporabljati višje občutljivosti ISO pri šibkih svetlobnih pogojih (brez motečega šuma). Pri uporabi fotoaparata z visoko ločljivostjo pa (npr. Nikon D800 z 36 megapiksli ali Nikon D3X z 24 megapiksli) svetlobna občutljivost ne sme biti previsoka. Pri ISo vrednostih 800 ali višjih postane slikovni šum že zelo opazen (in moti).
(Skica © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Hiter intuitiven rokovanje s fotoaparatom je predpogoj, da se fotograf lahko brez odlašanja prilagodi spreminjajočim se okoliščinam. Tisti, ki se odloči za nov fotoaparat, bi moral v trgovini vnaprej zagotoviti, ali se res lahko spozna na rokovanje ali je tako drugačen kot doslej, da se pričakujejo težave pri prilagajanju.
Zanimivo je, da ugotavljam na svojih fotografskih delavnicah, da se fotografi s fotoaparati Nikon sploh ne spopadajo s konceptom upravljanja fotoaparatov Canon - in obratno. Ker se fotoaparati znotraj znamke po navadi zelo podobajo po konceptu upravljanja, se seveda spodbuja tudi zvestoba znamki, saj nihče ne želi zlahka preiti na drugo znamko in sprejeti nedoločljive težave prilagajanja in navajanja.
Da fotoaparat ne sme biti preveč neroden, je tudi samoumevno, saj je pogosto gneča v fotografski jami in koncertni fotografi se moramo pogosto hitro premakniti, da ne bi zamudili posebnih trenutkov predstave. Tu je digitalni fotoaparat DSLR ravno pravo orodje! Medtem pa so srednjeformatni fotoaparati preprosto preveliki in manj hitri pri upravljanju.
Koncertna fotografija je res akcijska fotografija. Da je hitro intuitivno upravljanje kamere pogoj za uspešne rezultate, je jasno vsem. Toda enako pomembna je tudi kratka zakasnitev sprožitve fotoaparata.
Ko se fotograf v možganih odloči, da bo sliko naredil ravno zdaj, možgani pošljejo signal roki in prst pritisne sprožilec. Toda fotoaparat mora še vedno dejansko narediti posnetek, in to "zakasnitev" imenujemo zakasnitev sprožitve. Seveda velja: čim krajša, tem bolje.
Posebej med predstavo se lahko na primer hitro spremeni mimika izvajalca, popolni izrez slike mine, ker se je glasbenik premaknil, ali osvetlitev se spremeni tretjič v eni sekundi (kar je pogosto na koncertih rocka in popa; redko pa na klasičnih koncertih). Tisti, ki njegova kamera takoj "reagira", je jasno v prednosti! (Zakasnitev sprožitve na primer mojega Nikona D4 po proizvajalčevih navodilih znaša 0,042 sekunde).
Slika 5.5: Hitro samodejno ostrenje in kratka zakasnitev sprožitve sta zelo pomembna, ko se nenadoma pojavijo nepričakovane in smešne situacije, kot je ta fotografija Mariusa Müller-Westernhagena na njegovem koncertu 23. decembra 2008 v Berlinu. Medtem ko so fotoaparati drugih fotografov še vedno ostro zasledovali, je fotograf Sven Darmer že slišal umirjen zvok zrcal svojega profesionalnega DSLR (enakovredno potrditev, da je ta edinstvena in neprekosljiva fotografija posneta).
(Fotografija © 2008: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
Velika hitrost serije slik (slikovna hitrost; na primer Nikon D4: 11 slik/sekunda) je prav tako prednost. Ne, da bi kdo mislil, da je koristno pritisniti kazalec čim dlje, da bi "streljali na zalogo"! To zagotovo ne drži! (Še posebej, ko pridemo v položaj, ko še naprej zapomnjujemo in dokler je sprožilec blokiran in ne moremo narediti novih fotografij). Kljub temu so "kratki rafali" 2-4 fotografije zapored zagotovo priporočljivi, saj se lahko iz narejenih posnetkov enega motivka izbere najbolj uspel posnetek.
Tisti, ki ima za en motiv 2-4 skoraj enake posnetke, bo hitro opazil fine razlike, ki vedno obstajajo med temi posnetki. Tako je na eni izmed fotografij morda izvajalec ravnokar namignil, medtem ko je eden od drugih pokazal izvajalca z odprtimi očmi. Ali na eni izmed fotografij se zdi, da je ena izmed (osvetlitvenih) luči usmerjena neposredno v fotoaparat fotografa, zaradi česar je dejanski (pomemben) motiv (običajno glasbenik) prekrit, medtem ko je ena izmed 2-4 fotografij posnela trenutek, ko je bil izvajalec na odru pred lučjo in je stal v impresivni osvetlitvi. Tisti, ki se namesto ene fotografije navadi narediti vedno 2-4 fotografije hitro zapored, bo imel večje število uspelih fotografij.
Hitro (in natančno) samodejno ostrenje je tudi prednost, saj (pri prednostnem ostrenju) če sprožilko ni mogoče pritisniti, ker avtomatski fokus še ni ostren, lahko zamudite nepovratne trenutke.
Slika 5.6: To ni bila zgolj sreča: Ko me je kitarist zagledal, medtem ko sem se osredotočal nanj, je za trenutek nasmejal in pokazal name. Zahvaljujoč kratki zakasnitvi sprožitve mojega fotoaparata sem lahko ta "osebni" trenutek ustrezno zabeležil. Nikon D800 z 2,8/70-200-mm-Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 160 mm. 1/800 sekunde, zaslonka 5,6, ISO 400.
(Fotografija © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
In obstaja še ena lastnost opreme, ki odloča, ali se fotograf vedno lahko pripravljen fotografirati, ko si to zaželi: notranji pomnilnik fotoaparata. Deluje kot začasni pomnilnik, saj shranjevanje narejenih fotografij na pomnilniško kartico traja dlje kot shranjevanje posnetka v pomnilnik fotoaparata. Tako preprečuje zastoje podatkov. Pomnilnik fotoaparata določa, koliko fotografij (ki so bile narejene zelo hitro zapored) je mogoče hraniti v začasni kopiji, medtem ko je kamera zaposlena s shranjevanjem.
Ko je pomnilnik fotoaparata poln, se ne zgodi nič; naslednjo fotografijo je mogoče posneti šele, ko je ena izmed narejenih fotografij, ki je bila v začasnem pomnilniku, v celoti zapisana na kartico (njena hitrost pisanja je prav tako pomembna za učinkovito delo).
Med počasnimi zaporedji slik se redko zgodi, da pomnilnik postane poln, pri hitrih zaporedjih slik in velikih velikostih datotek (torej pri RAW ali TIFF oblikah ali manj stisnjenih JPEG-jih) pa je to veliko pogosteje, da morate prisilno počakati, da se odpravi zastoj (s pisanjem na pomnilniško kartico).
Večji kot je pomnilnik kamere, hitreje je mogoče narediti več fotografij visoke kakovosti zaporedoma. Za koncertne fotografe je velik pomnilnik kamere zelo pomembna lastnost! Velik pomnilnik preprečuje, da bi nenadoma morali počakati na nov posnetek; neprijeten trenutek, ki ga je skoraj vsak koncertni fotograf že doživel ... (zaradi tipično hitrih zaporedij slik v koncertni fotografiji in velikega števila fotografij, ki so bile narejene v zelo kratkem času).
Velik pomnilniški predpomnilnik fotoaparata Nikon D4 omogoča zajemanje do 100 zaporednih posnetkov v formatu RAW in do 200 posnetkov v formatu JPEG (Fine, z zmerno velikostjo datoteke), pri 12 bitih globine barv in uporabi kartice Sony XQD s 32 GB prostora. Za primerjavo: Nikon D800 (s sicer bistveno večjo ločljivostjo) lahko shrani do 17 posnetkov v RAW formatu ali do 56 fotografij v formatu JPEG (JPEG Fine L). Številke upoštevajo, da se med neprestanim fotografiranjem s hitro zaporedjem posnetkov že naložijo slike na pomnilniško kartico, kar poveča učinkovito število posnetkov, saj se pomnilniški predpomnilnik stalno prazni (s pisanjem na pomnilniško kartico). Nikon D800 z objektivom 2,8/70-200mm-Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 125mm. 1/500 sekunde, zaslonka 4,5, ISO 800.
(Fotografija © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Dinamični razpon fotoaparata določa, koliko blenden korakov kontrastnega razpona fotoaparat lahko obdela, kjer je še vedno mogoče zaznati podrobnosti; torej ne povsem črno brez podrobnosti ali izgorelo belo. Ker dinamični razpon prav tako zavisi od izbrane nastavitve ISO, so vrednosti le redkemu lastniku fotoaparata znane. (1 blenden korak pomeni dvojno, ali glede na smer, v kateri se premika, polovico svetlobne količine). Dinamični razpon se določi s preizkusi in je težko preverljiv/razumljiv; pomembnejše je spoznanje, da so fotoaparati z visokim dinamičnim razponom bolj primerni za fotografiranje koncertov (ker je skoraj vedno pričakovati veliko svetlobnih kontrastov v okviru svetlobne predstave in fotoaparati z visokim dinamičnim razponom se z njimi bolje spopadajo in prikazujejo). Zato, če imate na izbiro dve različni modeli fotoaparata in niste prepričani, kateremu dati prednost, se odločite za model z najvišjim dinamičnim razponom.
In nazadnje je pri dolgoročnem delu s fotoaparatom koristna čim bolj robustna zasnova. Pogosto se zgodijo (nenamerni) stiki z drugimi fotografi v fotografski jami ali med hitrim menjavanjem lokacij se lahko fotoaparat na primer zaleti v zvočnik ali ograjo v navdušenju bitke. Poleg tega je v koncertnih dvoran pogosto zelo vlažno, zato tesnjenje proti vlazi v koncertni fotografiji resnično opravi svojo funkcijo. Če fotografirate na festivalu zunaj, vedno obstaja nevarnost nevihte. Koncertni fotografi s profesionalnimi ohišji se uprejo dežju in nadaljujejo fotografiranje, medtem ko se mnogi "pritisnejo" že ob prvem dežnem kapljico prestrašeno prenehajo fotografirati in pospravijo svoje fotoaparate.
5.2 Zahteve za objektive
Kateri objektivi so najbolj primerni za fotografiranje koncertov? Priporočljive so predvsem svetlobno močne zoom objektive. Seveda se lahko zgodi, da imate na razpolago dovolj svetlobe pri odprtem zračnem festivalu; toda na drugem dogodku, lahko se zgodi, da boste morali fotografirati v manjšem klubu ali slabo osvetljeni prireditveni dvorani (seveda brez uporabe bliskavice!). In ravno svetlobna moč vaših objektivov bo odločala, ali spadate med tiste, ki brez težav fotografirajo, ali med tiste, ki bodo morali pospraviti svoje fotoaparate ali obupano poskusiti z dolgimi časi osvetlitve (s fotoaparatom nato podprt na basovski zvočni škatli).
Kaj pomeni "svetlobno močen"?
Svetlobnost pri objektivih (v celih blenden korakih)
1 – 1,4 – 2 – 2,8 – 4 – 5,6 – 8 – 11 – 16 – 22 – 32 – 45 – 64 – itd.
En korak v desno pomeni polovitev količine svetlobe, ki pada skozi objektiv. Na primer, korak od zaslonke 5,6 na 8 pomeni polovitev količine svetlobe, ki pada skozi objektiv. V obratni smeri korak na primer od zaslonke 4 na zaslonko 2,8 pomeni podvojitev količine svetlobe, ki pada skozi objektiv.
To jasno prikazuje, kako velike so razlike v svetlobnosti med različnimi objektivi. Primerjati je treba na primer objektive 4/70-200mm in 1,4/85mm. Če ne cenite prilagodljivosti zoom objektiva, ste izključno zaradi svetlobnosti z 1,4/85mm objektivom bistveno bolje oskrbljeni, saj je 8-krat bolj svetel kot 4/70-200mm objektiv (3 koraki desno v zgoraj navedeni številski vrsti; vsak korak desno pomeni zmanjšanje svetlosti za 50%; torej polovitev).
Lahko bi rekli tudi takole: Fotograf z objektivom 4/70-200mm potrebuje 8-krat večjo svetlost, da (v mejah; komaj) še lahko fotografira v primerjavi s kolegom s 1,4/85mm objektivom.
Fotograf z objektivom 1,4/85mm potrebuje le 1/8 svetlosti kot njegov kolega s 4/70-200mm objektivom.
To velja seveda ob enakih pogojih (enak fotoaparat, enaka prireditev, enak trenutek, enak položaj, enaka nastavitev ISO, enaka časovna vrednost zaklopa).
Slika 5.8: Svetlobno močni objektivi omogočajo fotografu, da še vedno lahko fotografira, ko so kolegi že obupali in pospravili opremo ali poskušali z dolgimi časi osvetlitve in fotoaparatom na kakršen koli način podprli.
(Fotografija © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Za razliko od mnogih drugih področij fotografije je uporaba zoom objektivov pri fotografiranju koncertov povsem smiselna. Navadno so uporabljeni zato, ker so fotografi preveč leni, da bi se premaknili nekaj metrov naprej ali nazaj. Vendar pa je, za razliko na primer od studijskega dela, kjer je to običajno brez težav mogoče, v fotografiji koncertov premik mesta (zaradi dela s fiksno goriščno razdaljo) povezan z nekaj pomanjkljivostmi:
• Premik lokacije je pogosto zaradi omejenega prostora v fotografski jami nemogoč ali zelo omejen.
• Premik mesta fotografa (na primer nazaj, da se rahlo poveča razdalja do motive) lahko hitro privede do tega, da se pojavljena praznina, ki je zagotovila prost pogled na oder, hitro zapolni s prihodom drugega fotografa. To ima za posledico blokirano vidno polje.
• Če se premik mesta izvede, ker uporabljena fiksna goriščna razdalja zahteva več razdalje, na primer, ker vsi člani skupine stojijo skupaj ob robu odra in se predstavljajo občinstvu, potem bo izogibanje nujno pomenilo, da fotograf bočno odide – in tako dobi drugačno (bočno) perspektivo, ki morda ne bo optimalna.
Hitrost je zlasti pomembna pri fotografiranju koncertov. Zamenjave objektiva, ki se pogosto pojavljajo pri delu s fiksnimi goriščnimi razdaljami, vzamejo čas – in točno tega imajo koncertni fotografi vedno premalo. V tem smislu so prednosti jasno na strani zoom objektivov. Pazite pa, da kupujete samo zelo svetlobno močne objektive; svetlobnost 2,8 (neprekinjeno) je zaželena.
Če pa imate fotoaparat, ki omogoča visoke nastavitve ISO, brez močnega pojava šuma na sliki, lahko pomanjkanje svetlobnosti s temi nastavitvami kompenzirate.
Slika 5.9: Zoom objektivi imajo prednost, da lahko hitro spreminjate vidno polje (prilagajate), ne da bi spremenili položaj. Jan Delay-a sem tako idealno portretiral iz fotografske jame. Če se zaradi praktičnosti odločite za zoom objektive, dobro premislite, katero razpon goriščne razdalje je najbolj smiseln za fotografiranje koncertov. Ne delajte pa kompromisov glede kakovosti in svetlobne moči! Vsak proizvajalec ponuja zoom objektive visoke kakovosti in svetlobno močne (na primer z zaslonko 2,8 kot začetno odprtino).
Tukaj sem uporabil Zoom-Nikkor 2,8/24-70mm. To je idealno, če stojite zelo blizu roba odra na koncertu. Začetna odprtina 2,8 omogoča fotografiranje tudi pri šibki oder osvetlitvi, kakovost slikovne zmogljivosti pa je nedvomna. Nikon D3S z 2,8/24-70-mm-Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 70mm. 1/1000 sekunde, odprtina 3,5, ISO 5000.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Minimalna oprema objektiva
Običajno s seboj vzamem mešanico objektivov na koncerte. Nespremenljiv je zoom objektiv z največ 24mm začetne goriščne razdalje (na primer 2,8/24-70mm ali 4/24-120mm). Vedno imam tudi svetlo portretno objektivno točko 1,4/85mm. Ta je izjemno svetla in zato se lahko uporablja pri izjemno slabih svetlobnih razmerah; poleg tega je to lepa objektiv za portrete umetnikov, saj je razdalja (točka fotografa v jarku do umetnika na odru) zaradi goriščne razdalje zelo pogosto skoraj idealna za to goriščno razdaljo.
Na prostem koncertih ali ko fotografiram iz občinstva, običajno nosim telezoom objektiv 2,8/70-200mm. Sprejemljivo je svetla in omogoča tudi posnetke iz večje razdalje; in to z neverjetno kakovostjo slike.
Za posebne učinke, na primer, da zajamete celoten oder ali kadar umetniki pridejo povsem blizu roba odra, so super širokokotni ali ribje oko objektivi prva izbira (na primer 2,8/14-mm- ali 2,8/16-mm-ribje oko). Tistim, ki ne želite narediti izjeme niti v širokokotnem območju in želite uporabnost zoom objektiva, toplo priporočam 2,8/14-24mm.
Slika 5.10: Ko fotografi stojijo v novinarskem jarku neposredno pred odrom, se včasih zgodi, da smo glasbenikom tako blizu, da nam fotografiranje omogoči samo uporaba širokokotnega objektiva. Širokokotni objektivi torej ne smejo manjkati v opremi koncertnih fotografom! Kultne skupine Kiss so bile izrazito ujet v žaru svojega koncerta v berlinskem Velodromu 9. junija 2008!
(Foto © 2008: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
Opomba: Upoštevajte, da lahko različne goriščne razdalje sicer služijo za uravnavanje razdalje do motivev. Vendar pa se lahko z različnimi goriščnimi razdaljami zelo dobro ustvarja, saj nudijo različne učinke, ki se lahko učinkovito uporabljajo v umetniške namene.
Slika 5.11: Svetla objektivi so prva izbira za koncertne fotografe. Vendar je včasih potrebno skleniti kompromis med prilagodljivostjo (na primer, če se položaj v jarku ne more spremeniti, so zoom objektivi bolj praktični od fiksnih objektivov) in težo (če pretežen foto nahrbtnik ovira delo fotografa, je bolje izbrati nekaj lahkih objektivov).
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 5.12: Če fotograf ne fotografira iz novinarskega jarka, temveč je sredi občinstva, so tele-zoom objektivi prva izbira. Da ne bi škodovali svetlosti in kakovosti slike, je treba že nekoliko globlje poseči v denarnico. Za priljubljene 70-200 mm zoom objektive velikih proizvajalcev fotoaparatov je cena okoli 1.800 evrov (vsaj svetla različica z začetno odprtino 2,8).
Takšnega stroška si ne more privoščiti vsakdo takoj. Le tisti, ki so zelo predani ali tisti, ki s fotografijo služijo za preživetje, bodo upoštevali takšne stroške. Ustvarjalna prednost teleobjektivov (zoom) je, da z njimi odlično izolirate glavni motiv (navadno eden od umetnikov) od ozadja, ki se bolj ali manj raztopi v neostrenosti.
Prav v nemirni postavitvi odra, z glasbenimi instrumenti in prireditveno tehniko v ozadju, kot je jasno vidno na tej fotografiji. Nikon D800 z 2,8/70-200-mm-Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 200mm. 1/250 sekunde, odprtina 3,2, ISO 400.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
5.3 Pomnilniške kartice
Kot je bilo že omenjeno v zvezi s pomnilniškim predpomnilnikom fotoaparata, imajo pomnilniške kartice pomemben vpliv na hitrost shranjevanja posnetih fotografij - in s tem tudi na čas do (ponovne) pripravljenosti za slikanje po streljanju dolgih serij.
Visoka hitrost pisanja in branja uporabljenih pomnilniških kartic zagotavlja tekoče delo: Pri fotografiranju hitre pomnilniške kartice poskrbijo, da notranji predpomnilnik fotoaparata ne pride do svojih meja, ker se hitro shranjene posnetke (hitro) prenašajo na pomnilniško kartico. Pri prenosu fotografij na zunanje medije ali na domači računalnik hitre pomnilniške kartice (z hitrim branjem) zagotavljajo kratke čakalne čase. Še posebej za poklicne fotografe so hitre pomnilniške kartice zato neprecenljive, ko gre za hitro izbor najboljših fotografij po koncertu in pošiljanje najboljših uredništvu prek interneta.
Slika 5.13: Hitre pomnilniške kartice so v koncertni fotografiji ključnega pomena. Ker imamo zelo malo časa za fotografiranje, je "zastrel na vse strani" pri koncertnih fotografih povsem na mestu (in ni obsojan). Če hitro naredite več fotografij istega motiva zapored, je verjetnost za uspeh vsekakor večja. Namreč verjetnost, da ujamete pravi trenutek (ki je predvsem določen s hitro spreminjajočo se osvetlitvijo s svetilkami), je pri "zastrelu na vse strani" veliko večja.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Opozorilo: Pomnilniške kartice ne bi smele biti le hitre, ampak tudi izjemno zanesljive! kdor je že enkrat imel težave s pomnilniško kartico, bi jo moral ali zavreči ali jo uporabljati največ za namene varnostnih kopij v drugi reži pomnilniške kartice fotoaparata (če obstaja taka). Nikoli pa ne zaupajte takšni pomnilniški kartici enkratnim, neponovljivim posnetkom - sicer bi lahko enkrat obžalovali, če kartica ni več berljiva.
Ilustracija 5.14: Ko najde pri udaru platoja dobro stojališče pred odrom, bo vsak fotograf ustrelil celotne serije posnetkov posameznih glasbenikov, da bo nato doma na računalniku izbral najboljšo sliko (z optimalno osvetlitvijo, najbolj izrazito pozo itd.). Hitre pomnilniške kartice pomagajo pri obvladovanju velikih količin podatkov, ki nastanejo na ta način. Tako pri zapisovanju podatkov (pri shranjevanju posnetkov v notranji spomin fotoaparata) kot pri branju podatkov (na primer prek bralnika, priključenega na računalnik).
Opozorilo: Mimogrede, ne hitrostne razlike niso pomembne le pri pomnilniških karticah. Tudi USB-pogoni kažejo skrajne razlike v hitrosti prenosa podatkov. Priporočljivi so Corsair GT USB 3.0 ključi. Imajo hitrost pisanja do 130 MB/s in hitrost branja do 220 MB/s ter so delno, odvisno od modela, do 8-krat hitrejši od običajnih USB-pogonov.
5.4 Dodatna koristna orodja: beležnica, sistemski bliskavica, svetilka, ...
Obstaja še dodatna koristna oprema za koncertne fotografe. Beležnica z svinčnikom je nedvomno del tega, saj si pogosto moramo zapisati imena nastopajočih skupin (še posebej na festivalih, kjer nastopa veliko skupin), vrstni red nastopov, gostujoče glasbenike ali na primer ime odgovornega menedžerja skupine, organizatorja koncerta ali drugega stika; seveda najbolje s telefonsko številko in e-poštnim naslovom.
Tudi rezervno majico za preobleči je treba vzeti s seboj! To me je že večkrat rešilo pred prehladom ali celo pljučnico, ko sem premočen odšel iz koncertnega prizorišča (še posebej poleti, ko je prireditev na primer v majhnem polnem klubu ali v šotoru, kjer je ves dan sijalo sonce). Zrak v mnogih prireditvenih prostorih je pogosto zatohlo vlažen, tako da ne samo glasbeniki na odru, ki dodatno stojijo v svetlobi žarometov, ampak tudi občinstvo dobro znoji.
Za čas koncertne fotografije v jarku sicer ni dovoljen, a vseeno pomemben del foto opreme je: sistemski bliskavica. Kar se na prvi pogled zdi nelogično (ne sme se uporabljati med koncertom), postane jasno ob bližnjem pregledu, da ni škode, če jo imate s seboj. Pred ali po koncertnih fotografijah se lahko pogosto pojavijo situacije (intervju z umetniki, zvočni preizkus, fotografije s spremstvom itd.), kjer je sistemski bliskavica verjetno dovoljena. Zato je bolje, da jo imate pri sebi, če bi jo potrebovali, kot pa če bi se jezili, ker so zaradi pomanjkanja bliskavice izgubljene dragocene motive.
Ilustracija 5.15: Ušesne čepke ne smejo manjkati v nobeni torbi koncertnih fotografov! Tisti, ki redno (zaradi poklica ali tudi hobija) obiskujejo koncerte in stojijo povsem blizu odra v medijskem jarku, se izpostavljajo zvočnim hrupom, ki lahko prizadene/ali že prizadene sluh. To velja zlasti za nas koncertne fotografe, ker večinoma stojimo neposredno pred bobnajočimi zvočniki v medijskem jarku.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Majhna svetilka pomaga, na primer pri vstopu v jarek pred koncertom, da najdemo morebitne pasti (ki si jih je treba zapomniti, da ne bomo med snemanjem v hitenju čez njih spotaknili). Vendar upoštevajte, da ko se začne koncert, nikakor ne svetite z baterijsko svetilko po okolici (kar bi takoj pritegnilo varnostnike).
In najkasneje, ko zapustite prizorišče festivala po snemanju in na velikem neosvetljenem travniku iščete svoje vozilo, boste drugič cenili blagoslove svoje svetilke! Priporočljiva je svetilka M1 podjetja LED-Lenser. Težka je le 78g in dolga le 9,7 cm; vendar je polna moči kot pri veliki: 170 lumnov omogoča majhnemu čudežnemu predmetu oddaljenost svetlobe do 150m. Idealno za vse koncertne fotografe, ki želijo prihraniti težo, vendar se ne želijo odreči zmogljivi svetilki.
Kdor si želi služiti denar s (koncertno) fotografijo kot glavnim ali stranskim poklicem, potrebuje tudi lastne (profesionalno oblikovane) vizitke. Tako hitro lahko posreduje svoje kontaktne podatke (menedžerju, glasbenikom, organizatorjem koncertov, fotografskim kolegom, pisanim novinarjem itd.) in s tem pusti tudi strokovni in resen vtis. Vizitka naj bo idealno oblikovana s strani strokovnjaka za grafično oblikovanje, čeprav si mnogi izmed vas zdaj mislite: "Lahko to storim tudi sami!"
Ilustracija 5.16: Zlasti pri glasbenih festivalih, kjer nastopa veliko skupin bodisi zaporedoma bodisi sočasno na različnih odrih, je koristno, če si beležite, v katerem vrstnem redu so skupine nastopile (in predvsem bile fotografirane). Pomaga tudi zbiranje programskih knjižic! Blackmail - Nikon D800 z objektivom 2,8/70-200-mm-Nikkor pri uporabljenem goriščni razdalji 125 mm. 1/640 sekunde, zaslonka 5, ISO 800.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
