Del 1: Uvod
Del 2: Primeren opremo
Del 3: Veselo fotografiranje
Del 4: Od nosečniškega trebuha do najstnika
Del 5: Fotografiranje v zaprtih prostorih
Nasveti za osvetlitev
Otroci v (domačem) studiu
Fotografije v lastnem stanovanju
Šport v dvorani
Del 6: Fotografiranje na prostem
Del 7: Družinsko življenje
Del 8: Nasveti in triki (I)
Del 9: Nasveti in triki (II)
Del 10: Arhiviranje, urejanje in predvajanje otroških fotografij
Besedilo: Jens Brüggemann
Fotografije prispevali: Jens Brüggemann (147), Leonie Ebbert (44), Elli Bezensek (61), Radmila Kerl (26), Ramona Prosch (5), Kay Johannsen (4)
Skice: Jens Brüggemann (27)
Del 5: Fotografiranje v zaprtih prostorih
Nasveti za osvetlitev
Če želite ustvariti vzdušje na fotografijah v notranjih prostorih, najprej analizirajte svetlobne pogoje na kraju samem, da se odločite, katero od mnogih možnosti osvetlitve izbrati.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Redko bo obstoječa osvetlitev v notranjih prostorih primerna in zadostna, zato bomo pogosto prisiljeni uporabiti dodatne svetlobne vire, da osvetlimo bolj ali manj obstoječo (šibko) svetlobo. Ena možnost je uporaba sistemskih bliskavic. Te, če so postavljene spredaj kot vgrajeni bliskavici, ustvarjajo precej neprijetne sence in jih je treba uporabljati samo tedaj, ko ni na voljo belih reflektirajočih površin (kot sta strop ali stena) za posredno bliskanje.
(Fotografija: Elli Bezensek)
Bolje je usmeriti (premičen) odsevni delček bliskavice proti beli strop ali steni ali proti posebej postavljenemu odbojniku (nekateri modeli, kot je California Sunbounce, se lahko z adapterjem ("Grip Head") pritrdijo na stojalo).
Tako se namesto trdih senc ustvari mehka osvetlitev od zgoraj, vendar včasih povezana s tveganjem senc pod očmi, nosom in brado modela.
Če dodatno k posrednemu bliskanju uporabite še veliko okensko površino z zunanjim svetlobnim virom za osvetlitev, dobite lepo in uravnoteženo osvetlitev otrok. Pri tej fotografiji je bil levo od mojega sina veliko okno, jaz pa sem bliskal s svojo bliskavico Nikon SB900 proti beli stropu.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Uravnoteženo osvetlitev dosežete le, če je delež bliskavice čim nižji, to pomeni, da bliskavico uporabljate samo za osvetlitev, medtem ko izkoristite tudi obstoječo svetlobo (bodisi s svetlobo, ki prihaja od zunaj skozi okno ali z umetno svetlobo v prostoru, kot je stropna svetilka ali reflektor itd.). To dosežete najbolje tako, da na fotoaparatu (prednostno ročno nastavljanje!) izberete čim bolj odprto zaslonko (nastavite majhno vrednost zaslonke!), nastavite dovolj dolg čas osvetlitve (kolikor ga lahko še držite v roki, na primer 1/60 sekunde) in za občutljivost ISO vzamete visoko vrednost, ki pa ne sme biti previsoka zaradi pojava slikovnega šuma pri visokih vrednostih ISO (odvisno od modela se pri 400 ISO že pojavi precej neprivlačen slikovni šum, pri drugih kamerah pa šele pri 3200 ISO, glejte poglavje 2: Primeren opremo).
Pri tej fotografiji sem občutljivost ISO na mojem fotoaparatu Nikon D3 (opremljenem z objektivom 2.8/70-200mm VR) nastavil na visokih 1250. To še omogoča jasne fotografije brez slikovnega šuma (zaslona 4 pri 1/125 sekunde). Za osvetlitev sem bliskal posredno proti (visokemu) stropu športne dvorane, medtem ko je dnevna svetloba sijala skozi okna levo od skupine.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Za posredno bliskanje lahko reflektor, če ni drugih možnosti, usmerite tudi proti okenskiga stekla. To svetlobo vrne skoraj kot zrcalno. Rezultat je precej trda stranska svetloba, ki pa ni preveč motilna, če delate z TTL krmiljenjem in delate s čim bolj odprto zaslonko in dolgim časom osvetlitve, da izkoristite tudi obstoječo svetlobo.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Kot alternativo osvetlitve lahko na primer izkoristite izključno dnevno svetlobo od zunaj! To ni nenavadna možnost za fotografiranje v notranjih prostorih, ob šibki notranji svetlobi:
Izberete lokacijo za fotografiranje otroškega modela blizu velikega okna. Če ne želite uporabljati bliskavice, ostane le še visoka občutljivost ISO, če želite preprečiti neželene učinke tresljajev.
Fotografinja te fotografije je, kot je jasno vidno na levi strani slike, odprla zavese velikega okna, da bi v sobo vnesla čim več svetlobe. Dodatno je fotografirala z visoko občutljivostjo ISO (800 ASA), kar pa v primeru povečave fotografije že vodi v precej zaznaven slikovni šum (Canon EOS 350D, 1/60 sekunde pri zaslonki 5,6).
(Fotografija: Elli Bezensek)
Otroci v (domačem) studiu
V fotografskem studiu pa imamo studijski blesk, ki nas popolnoma osamosvoji od obstoječe svetlobe. S pomočjo (zadostno močnega) nastavljalnega svetlobnega vira (najbolje: 650 W) vidimo, pod pogojem, da je nastavljalna svetloba sorazmerna z bliskavico (glejte poglavje 2: Ustreznna oprema), točno potek svetlobe in jo lahko spremenimo v skladu s svojimi željami.
(Fotografija: Elli Bezensek)
Delo s studijskim bleskom je veliko lažje, kot si večina fotografov misli, …
(Fotografija: Jens Brüggemann)
… to pogosto slišim kot povratne informacije udeležencev mojih delavnic o osvetljevalni tehniki.
(Skica: Jens Brüggemann)
Z uporabo studijskega bleska lahko ustvarjamo različne svetlobne vzdušja. Velika izbira svetlobnih oblikovalcev, ki so odgovorni za to, ali bo svetloba (in s tem tudi senca) trda ali mehka, nam pomaga uresničiti svoje ideje. Prav za črno-belo fotografijo je bleskavka zaradi svojih mnogih možnosti za natančno oblikovanje svetlobe odlično orodje.
(Fotografija: Elli Bezensek)
Moč bleskavke (izmerjena v joulih ali vatksekundah) določa, koliko svetlobe se oddaja. Nato določa vrednost zaslonke, ki jo moramo na fotoaparatu nastaviti (merjeno s ročnim svetlomerom). Na primer: če pri sprožitvi bleskavke izmerimo vrednost zaslonke 11, je želena uporaba na primer zaslonke 4 mogoča samo, če se moč bleskavke lahko še zmanjša za 3 zaslonke. Če to ni mogoče (npr. ker se bleskavka ne more tako zmanjšati), je edina možnost, da povečamo razdaljo med bleskavkami in modelom.
Saj se svetloba kvadratično zmanjšuje s razdaljo, kar pomeni, da podvojitev razdalje med bleskavko in modelom zahteva četrtino moči bliskavice. Glede na naš zgornji primer bi pri podvojitvi razdalje na primer namesto zaslonke 11 dosegli zaslonko 5,6. Ker se tudi z spremembo razdalje med bleskovkami (skupaj z nameščenimi svetlobnimi oblikovalci) spreminja tudi svetlobna značilnost, je vedno bolje regulirati moč na napravi sami, zato je pri nakupu priporočljivo izbrati bleskavke z velikim regulacijskim obsegom (velik regulacijski obseg bi bil na primer več kot 10 zaslonk).
S tem bi bile fotografi popolnoma svobodni, ali bi fotografirali z malo ali veliko globino ostrosti, bleskavka bi omogočala oboje (in vse vmes). (Nikon D2X, 1/125 s pri zaslonki 9)
(Fotografija: Elli Bezensek)
Fotografije v lastnem domu
Doma
Tukaj imajo mladi modeli svojo prednost; tukaj se počutijo udobno, znajo vse okoliščine in skrivnosti, tukaj so "zvezde". Njihov začetni zadržek pred fotografiranjem, ki bo v tuji okolici veliko večji kot doma, kmalu popusti otroški nagibi, da "tujcu" pokažejo svoje veliko število najljubših igrač, ki so jih morda dobili na zadnjem božičnem praznovanju.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Ogromna ponudba rekvizitov (celo otroška soba je polna le-teh!) olajša fotografu zabavo otroka, …
(Fotografija: Jens Brüggemann)
… ustvariti idejo za sliko in obenem imeti raznolikost za fotografije.
(Fotografija: Elli Bezensek)
Pri fotografiranju doma bodite pozorni, da neprijetna ozadja (vedro, vtičnica, ipd.) ne pridejo na fotografijo s prefinjenim izborom slike. Druga možnost, kako izključiti takšne neprimerne predmete (ali tudi ne estetsko pohištvo itd.), je uporaba lahkih teleobjektivov, ki se uporabljajo z odprto ali skoraj odprto zaslonko.
Izvabljanje zamegljenosti ozadja v sliki kasneje gledalcu skorajda onemogoči, da bi prepoznal, kaj je bilo v ozadju.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Če uporaba teleobjektivov ni mogoča, na primer ker so prostori premajhni, ostane še možnost, da če ne želite fotografirati pohištva, postanete vloga pohištvenih pakircev in pospravite vse nepotrebno ali pa izberete kar se da nevtralna mesta za fotografiranje, ki ne odvračajo pozornosti od dejanskega motiva. To lahko predstavlja gole stene (tukaj pred kavčem) …
(Fotografija: Jens Brüggemann)
… ali pa zgolj tla:
(Fotografija: Jens Brüggemann)
V vsakem, še tako majhnem stanovanju se najdejo kraji in koti, ki jih lahko s spretno izbiro kadra, fotografiranjem z odprto zaslonko ali malo pospravljanja spremenimo v primeren ozadje za fotografijo! In morda bo otrok pomagal pri pospravljanju ...?
(Foto: Jens Brüggemann)
Notranji športi
Pri notranjih športih se običajno soočimo z dokaj težavnimi in predvsem različnimi svetlobnimi pogoji. Nobena športna dvorana ni enaka, nekatere imajo velike okenske fronte, skozi katere prodre veliko dnevne svetlobe, druge pa imajo le nekaj ali majhna okna in zato potrebujejo veliko umetne svetlobe.
Ta svetloba pa se lahko zelo razlikuje: že sem fotografiral v dvoranah, kjer sem fotoaparat nastavil na belo točkovno ravnotežje dnevne svetlobe in dosegel odlične rezultate, medtem ko so bile druge dvorane opremljene z starimi fluorescentnimi sijalkami, ki so bile manj svetle in obenem nihale glede barvne temperature. Skratka: Splošnega nasveta za nastavitve fotoaparata v tem primeru ne morem dati.
Preprosto preizkusite svetlobne pogoje na kraju samem, preden začnete z pomembnimi fotografijami!
(Foto: Jens Brüggemann)
Za fotografiranje notranjih športov so še posebej primerni objektivi, ki so čim bolj svetli, saj se otroci pri športu gibljejo s hitrostjo, ki fotografije z zaklopom 1/60 sekunde ali dlje naredijo nemogoče, če želite otroke ostrih. Ta fotografija prikazuje mojega sina pri skakanju na trampolinu. Fotografirana je bila s 1/250 sekunde z ročno nastavitvijo (105mm, zaslonka 4,0) in zaradi pomanjkanja primerne odsevne površine brez bliskavice (namesto tega pri 6400 ISO).
(Foto: Jens Brüggemann)
Po navadi ne bomo imeli možnosti usmeriti sistemsko bliskavico posredno preko bele podlage, prvič, ker so stropi v športnih dvoranah previsoki, in drugič, ker so redko beli. Neposredna uporaba pa ustvari - na žalost - neprijetne sence, kar ne izgleda ravno profesionalno (glej primer).
(Foto: Jens Brüggemann)
Pripadajoča skica:
(Skica: Jens Brüggemann)
Če torej nujno fotografiramo v športnih dvoranah brez bliskavice, bodo fotografije delovale veliko naravnejše:
(Foto: Jens Brüggemann)
Brez uporabe sistemskih bliskavic se poveča nevarnost, da fotografije hitro postanejo neostre. Prednost bliskavice je tudi ta, da "zamrzne" gibanje otrok, tudi pri daljših časih zaklopa. Brez bliskavice pa ta učinek izostane in imamo le možnost, da z zelo kratkim časom zaklopa oster posnamemo otroke.
Ta fotografija ponazarja, da se ta gibalni učinek lahko uporabi tudi za prikaz, kako dinamično se izvaja šport. Tukaj sem želel pokazati, s kakšno močjo mlad vratar pošilja žogo stran. Vratar je oster, žoga pa leti stran z vso silo, kar gledalec takoj opazi zaradi učinka zameglitve.
(Foto: Jens Brüggemann)
