Profesionalna tehnika osvetljevanja: Del 7 - Nastavitve kamere pri studijskih in prenosnih bliskavicah

Nastavitve kamere pri delu s studijskimi in prenosnimi bliskavicami

Veliko fotografov je navajenih, da skoraj vse nastavitve opravi kamera sama. To "celostno skrbstveno paket" ponavadi prinese uporabne rezultate v večini (standardnih) primerov, vendar obstaja dovolj izjemnih situacij, kjer bi avtomatika prinesla napačne rezultate.

Tudi pri fotografiranju z uporabo bliskavic je treba pozabiti na "avtomatski način". Fotografira se ročno. To pa ni posebej težko, kot dokazujejo naslednje razlage.

Slika 7.1: Tisti, ki delajo s studijskimi bliskavicami, morajo biti pozorni na svoje kamere, da bodo rezultati ustrezni. Nastavitve niso posebej zapletene in postanejo rutina že po nekaj snemanjih. Hitra preverka na začetku vsakega fotografskega snemanja pokaže, ali je vse pravilno nastavljeno.



(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)

Privzeto se priporočajo naslednje nastavitve kamere:

Slika 7.2: Tu so naštete Standard-nastavitve za delo z bliskavicami. Glede na situacijo (na primer, ali fotografiram v zatemnjenem studiu ali pri mešanem svetlobi) in zahteve (na primer, če želim fotografirati športne slike ali slikati na prostem) so lahko potrebne različne nastavitve kamere, da dosežemo želeni učinek.

1. Bliskovne enote, zasnovane za fotografijo, oddajajo svetlobo, ki ustreza srednji dnevni svetlobi 5.500 Kelvinov. Beli balans na fotoaparatu je zato nastavljen na simbol sonca. Profesionalne bliskovne enote zagotavljajo konstantno barvno temperaturo tudi ob spremembah moči (-zmanjšanje). Pri poceni bliskavicah, ki se pogosto ponujajo na internetu, to ni nujno.
   
   Nastavitev beline na avtomatsko bi bila napačna; prinaša nihajoče in napačne rezultate. Druga nastavitev beline je lahko smiselna, če želite doseči določene učinke (na primer barvne spremembe).

Slika 7.3: Pri oglaševalskih fotografijah gre (tudi) za to, da se barve izdelka predstavijo čim bolj resnično in na primer tudi morebitno lakiranje dobro prikaže. Prav tako je pomembno, ko želite fotografirati veliko izdelkov, ki bodo skupaj natisnjeni v katalogu. Tu ne sme priti do sprememb barvne temperature. Konstantna dnevna temperatura tudi po daljši uporabi je torej pomemben kriterij za profesionalno bliskavnico. Fiksna nastavitev beline na fotoaparatu na dnevno svetlobo (simbol sonca) zagotavlja (barvno) stabilnost.



(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)

Slika 7.4: Tukaj sem izjemoma spremenil belo ravnovesje na fotoaparatu. Namesto simbola sonca sem nastavil simbol žarnice. Le tako sem lahko dosegel, da je bil zaslon v ozadju, na katerega je bil bliskan, hladen (modrikast). Da model ni dobil barvnega odtenka, sem ga osvetlil z nastavitveno lučjo. Na ta način lahko dosežete barvne spremembe zgolj z fotografiranjem; brez naknadne obdelave slike!



(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)



Za tiste, ki želijo razumeti natančen postopek, se lahko sklicujejo na mojo novo knjigo o fotografiji „Modelfotografie: Profiwissen Beauty-, Fashion- und Erotikfotografie“ (z DVD-jem z več kot 8 GB posnetkov ustvarjanj, med njimi tudi tisti za ta postopek) (založba mitp, 39,95 evra, ISBN 978-3826692123).

2. Nekatere bliskavnice bi lahko pri hitrosti zaporedna slika mnogih DSLR fotoaparatov sledile, vendar pri močnejši svetlobi to ni realistično. Torej: Nastavitev na posamezno sliko; razen če fotografirate premikajoče motive, kjer želite, če imate takšno hitro bliskavnico, bliskati v tako kratkih intervalih.
   
   
3. Običajno boste izbrali najnižjo vrednost ISO, ker je tako kakovost slike najboljša (ni šuma slike).
   
   Je pa treba paziti, da uporabljate "dejanske" vrednosti ISO in ne na primer nastavitve "L1.0" (ali podobno ime). Ta nastavitev bi sicer ustrezala ISO vrednosti, zmanjšani za eno diafragmo; vendar je kakovost slike potem precej slabša.
   
   Slika 7.5: Uporabljajte samo v nujnih primerih: Nastavitev L 1.0 sicer ustrezno ustreza 50 ISO. Vendar je zaradi slabše kakovosti priporočljiva višja dejanska ISO vrednost (ISO 100; pri nekaterih Nikon DSLR aparatih tudi ISO 200). Sončni simbol (na desni strani slike) označuje, da je bil beli balans (WB) nastavljen na dnevno svetlobo.
   
   
   
   (Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
   
   
   
   Vendar obstaja dovolj situacij, kjer bi izbrali drugo nastavitev ISO. Na primer, če naj bodo na fotografiji še (šibkejše) druge svetlobne vire jasno razločni in če bi izbira daljšega časa izpostavljenosti privedla do zameglitve slike. Odločilno je, da ima bliskavnica velik regulacijski obseg in lahko slikate tudi z malo svetlobe bliskavice.
   
   
4. Ko uporabljate bliskavnico, fotografirate v ročnem načinu. Tri ekspozicijski parametri čas, zaslonka in občutljivost ISO se ročno nastavijo. Zaradi tega, ker sami "prinašate svetlobo", se dodaja še četrti parameter: (v določeni meri izbirna) intenzivnost bliskavice.

Slika 7.6: Če se ne želite zanašati le na obstoječo dnevno svetlobo (na primer, ker poleti ob direktnem sončnem sevanju povzroči izjemno močne kontraste) ali želite dodati dodatno svetlobo iz oblikovalskih razlogov, se poleg treh osnovnih parametrov osvetlitve čas zaklopa, odprtina zaslonke in ISO občutljivost doda tudi parameter intenzivnost bliskavice. Za razliko od tega, kar mnogi začetniki verjamejo, je zunaj potrebno veliko svetlobe, vsaj če želite tekmovati s sončno svetlobo podnevi (obvladovanje kontrasta!).

V tej fotografski seriji (ki sem jo ustvaril za erotični koledar in jo fotografiral avgusta ob sončnem vremenu) sem uporabil dva generatorja: enega s 2.400 WS moči in drugega s 1.200 WS moči. V zaprtih prostorih je prav nasprotno: ker je že tako "relativno temno", potrebujete malo svetlobe, da postane "zadostno svetlo".



(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)

Kameraavtomatika (ne glede na to, ali gre za programsko, časovno- ali zaslonsko avtomatiko) bi merila obstoječo stalno svetlobo (vključno z osvetlitvijo svetlobnega modela bliskovne naprave), kar bi povzročilo nepravilno osvetlitev, če se pri tem sproži še bliskavica.

5. Bliskavica-Sinhronski čas fotoaparatov se nanaša na sistemske bliskavice. Ne pa na studijske ali zunanje bliskavne naprave, ki pogosto oddajajo zelo močne bliskavice. Pogosto naveden čas sinhronizacije bliskavice 1/250 sekunde v nekaterih situacijah pri uporabi bliskavne naprave lahko postane prekratek (del slike bi postal črn). Zato je priporočljivo izbrati krajši čas zaklopa. Včasih bo delovalo tudi 1/200 sekunde, vendar je bolje izbrati še daljši čas zaklopa. Priporočeno je 1/125, čeprav bo večinoma delovala tudi 1/160 sekunde.
   
   Nevarnost zameglitve je zanemarljivo majhna (in relevantna samo v situacijah z mešano svetlobo): V zatemnjenem prostoru brez dodatnih svetlobnih virov bo kratek blisk zamrznil vso gibanje; tudi pri časih zaklopa več sekund ali celo minut.

Slika 7.7: V zatemnjenem prostoru bo blisk zamrznil vsako gibanje. Najmodernejše bliskavne naprave dosežejo najkrajše čase bliska (t0.5) 1/20.000 sekunde (npr. broncolor „move“) ali celo 1/25.000 sekunde (npr. Profoto „Pro-B4“). Za zajemanje skokov na trampolinu brez gibalne zamegljenosti takšne ekstremno kratke čase sprožitve bliska niso potrebni.

Čeprav je moč bliskavice odvisna ne le od intenzivnosti, temveč tudi od trajanja svetlobnega bliska, se vse to dogaja v tisočinkah sekunde. Popolnoma zadostno za večino fotografskih nalog, tudi če nimate nobene od omenjenih naprav zgoraj. (Izjemno kratki časi sprožitve so pomembni le, če želite posneti let pištole).

br>

(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)

Slika 7.8: Da bi ujel zelo šibko svetlobo obeh neonskih palic, sem uporabil relativno dolg čas osvetlitve (1/8 sekunde).



(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)

Slika 7.9: V sicer temnem studiu je blisk zagotovil, da so bili modeli ustrezno ostri.

6. Zaslonka je oblikovalski element fotografa. Izbor vpliva na obseg globinske ostrine. Pri portretih se običajno bolj nagnejo k veliki zaslonki (velika odprtina, majhno število zaslonke, majhen obseg globinske ostrine). Pri produktih za oglaševanje pa k manjši številki (majhna odprtina, veliko število, velik obseg globinske ostrine).

Slika 7.10: Za izdelavo produktne fotografije, kjer je pomembno, da je celotna motiv jasno viden in razločen (in oster), uporabljamo majhne zaslonke (tukaj je bila zaslonka 22). Za to fotografijo sem uporabil 2,8/105mm Mikro Nikkor.



(Foto © 2012: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)

Slika 7.11: Za to fotografijo sem uporabil isti objektiv pri zaslonki 4,5.



(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)



Veliko fotografov pa žal ravnajo takole: vklopijo bliskavico, pustijo nastavitev svetilnosti, ki jo je običajno že imela pri prejšnjem snemanju, in nato prilagodijo zaslonko. Bolje je razmišljati o tem, kateri učinek želimo doseči in katera zaslonka je za to najprimernejša. Svetlost umetne svetlobe nato izberemo ustrezno.

Slika 7.12: Pri oblikovanju portretov ima zaslonka pomembno vlogo. Če izberete bolj odprto zaslonko, boste dosegli lep prehod med ostrino in zamegljenostjo. Pomembno je, da ostrenje usmerite v oči fotografirane osebe. Fotografija se dojema kot zamegljena, če so oči neostre. Če pa so le oči ostre in je preostanek slike zamegljen, bo fotografijo opazovalec še vedno ocenil kot ostro. Nikon D4 z 2,0/200mm Nikkor. 1/125 sekunde, zaslonka 3,5, ISO 125.



(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)

Slika 7.13: Beauty-Dish je moj priljubljeni oblikovalec svetlobe za izrazite portrete žensk. Tu sem uporabil P-Soft od broncolorja. Nima bele notranje prevleke, ampak srebrno, kar svetlobo naredi še malo "crunchy".

Slika 7.14: Za enakomerno osvetlitev ozadja (brez prelivanja) potrebujemo dve ozadnji svetilki (tukaj sem uporabil dve softboxi). To velja še posebej za belo ozadje, ker ta hitro postane sivo namesto bele, če nima dovolj svetlobe. Da pa je model osvetljen samo s svetilko za glavno svetlobo in ne tudi s svetilko za ozadje, mora biti model dovolj oddaljen od ozadja. Priporočljiva je razdalja vsaj 1,5 m.



(Fotografija © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)

Opozorilo

Kar moramo imeti jasno pred očmi: Pri delu z bliskavicami moramo na digitalnem fotoaparatu (DSLR) sicer opraviti nekaj določenih nastavitev (čas zaklopa 1/160 sekunde ali več, ročna nastavitev), vendar to nikakor ne omejuje ustvarjalne svobode fotografa. Nasprotno! Uporaba časa zaklopa, ki zagotavlja, da fotografije ne postanejo delno črne, je razumljiva. Vendar lahko v določeni meri igrimo s časom: od več minut (ali teoretično tudi ur) do 1/160 sekunde. (Odvisno od bliskavice, modela in uporabljene moči svetlobe tudi do 1/200 sekunde).

Vendar si morate zapomniti, da moramo pri uporabi bliskavice razlikovati med učinki stalne svetlobe in uporabljene svetlobe bliskavice pri spreminjanju treh fotoaparatih izpostavljenih parametrov:

• Spremembe ISO občutljivosti vplivajo enako na učinke stalne in svetlobe iz bliskavice.

• Spremembe zaporenega števila imajo enake učinke na svetlost slike: v in stalne svetlobe kot pri bliskavici.

• Pri spreminjanju časa zaklopa pa ima učinke samo stalna svetloba na svetlost slike! Če se deluje znotraj dovoljenega območja (od 1/160 sekunde do več minut), spremembe časa zaklopa ne vplivajo na svetlost slike zaradi bliskavice.

Zato moramo upoštevati, da je svetlost sliki v mešanih svetlobnih situacijah sestavljena iz deleža stalne svetlobe in deleža svetlobe bliskavice. Spremembe časa zaklopa povzročijo, da se deleži premikajo: Daljši kot je čas zaklopa, več stalne svetlobe pade na senzor (pri enakem deležu svetlobe bliskavice).

Predogled

Najboljša bliskavica ne koristi nič, če je ne moremo učinkovito (»početi prave stvari«) in učinkovito (»pravilno početi stvari«) uporabljati. Kaj vse bi morali vedeti pri delu z bliskavicami, boste izvedeli v naslednjem delu tega vadnika: "Praktični nasveti za delo s studijskimi in zunanji bliskavicami"!