Začnemo s tem vadničem z novo projekt datoteko. Kot alternativo lahko uporabite priloženo projekt datoteko "PSD_C4D_R18_ObjectTracker_start.c4d", kjer imate že logotip za animiranje v prizoru.
Priprava gibalnega sledilca
V tem primeru se bomo osredotočili na rekonstrukcijo gibanja objekta, zato potrebujemo gibalni sledilec le za vključitev videodateoteke in za določanje in sledenje sledilnih točk. V tem primeru lahko opustimo rekonstrukcijo gibanja kamere ali okolja.
Najprej pridobimo objekt "gibalni sledilec" iz menija "gibalni sledilec".
V pogovornem oknu za nastavitve objekta "gibalni sledilec" najprej poskrbimo za vključitev videosekvence. Na strani "Pripomoček" kliknemo na gumb "Naloži" v vrstici "Pripomoček".
Izberite priloženo videosekvenco "Schreibtisch.mov" iz mape z vadbenimi datotekami za ta vadnič, prek bočnega menija "Odprite datoteko" operacijskega sistema. Glede na zmogljivost računalnika lahko nastavite še višjo vrednost "Ponovni vzorec" za boljšo kakovost slike med sledenjem, vendar 75 % za naš projekt zadostuje.
Nastavitev in sledenje sledilnih točk
Po pripravi materiala se lahko preklopi v "Urejevalni" pogled in začnemo s postavljanjem sledilnih točk. Za to preklopimo v meniju "gibalni sledilec" na stran "2D sledenje" in tam izberemo "Ročno sledenje".
Na papirju posnetega pisalnega mize vidimo skupaj 20 pripravljenih točk, primernih za sledenje. Objektni sledilec programa Cinema 4D kasneje potrebuje vsaj sedem sledilnih točk za uspešno rekonstrukcijo gibanja.
Za postavitev sledilne točke kliknite in držite tipko za ukaz na želenem mestu v "Urejevalnem" pogledu. Nato točko premikate znotraj vzorčnega kvadrata z uporabo prikazane povečevalne leče na natančno mesto. Velikost obeh kvadratov lahko prilagodite tako, da premikate notranji "Vzorčni kvadrat" ali zunanji "Iskalni kvadrat".
V primeru, kot je moj, če je priporočljiva določena velikost "Iskanega" in "Vzorčnega kvadrata" za vse sledilne točke, jo lahko prednastavite na strani "2D sledenje" v "Možnosti". Ob tej priložnosti aktiviramo tudi možnost "Ekstrapolacija iskalne pozicije", ki lahko v določenih primerih olajša sledenje.
Če od 20 začetnih točk za sledenje na koncu videosekvence ostane le sedem popolnih sledilnih točk, to ni dramatično. V mojem primeru se bom trudil, da ohranim vse točke do konca.
Ko so v "Urejevalnem" pogledu postavljene in nastavljene vse sledilne točke, lahko zaženemo sledenje. Preverite, ali so vse "Sledi" izbrane na seznamu ali v urejevalniku, nato kliknite gumb "Ročno sledenje".
Potrebno bo nekaj časa, da bo "Gibalni sledilec" sledil vsem sledilnim točkam na vseh slikah.
Po zaključenem sledenju animacije bo verjetno že po nekaj slikah opaziti prvo sledilno točko, označeno z rdečo, ki odpade. To lahko enostavno popravite tako, da z miškinim kazalcem premaknete zdrslo sledilno točko na predvideno mesto. S tem se bo v tem trenutku ustvaril nov "ključni okvir", in "Gibalni sledilec" bo ustrezno prilagodil stanje pred in po popravku s kratkim dodatnim sledenjem za to točko.
Na ta način sedaj nadzorujemo celoten potek sledenja videosekvence glede na sledilne napake in jih po potrebi popravljamo.
Kot sem že omenil, sem v mojem primeru obdržal vseh 20 sledilnih točk in jih po potrebi popravil. Če ste zadovoljni z rezultatom, pustite animacijo, da se celotno predvaja, da ugotovite morebitne preskoke ali zamenjave točk.
Rekonstrukcija v objektnem sledilniku
Obdelava naših sledilnih točk poteka – ker želimo rekonstruirati premike objekta in ne kamere – ne v Modulici za premikanje, ampak v objektnem sledilniku. Pred tem pa moramo najprej predati ustvarjene in sledene točke. Najprej izberemo vse ročno ustvarjene sledi na seznamu sledilcev uporabnikov.
Zdaj v meniju sledilnika premikov izberemo objektni sledilnik. Ko je sledilec premikov izbran v upravitelju objektov, je objektni sledilnik takoj povezan z njim.
Dodelitev še vedno izbranih sledi poteka preko pogovornega okna nastavitev objektnega sledilnika na strani sledilnika preko gumba Prirazdeli izbrane v spodnjem levem kotu. Tu vidimo tudi, da je naš ustvarjeni sledilec premikov tam shranjen.
Po tem koraku je seznam sledi, ki so dodeljene objektnemu sledilniku, zdaj zapolnjen s sledmi uporabnikov.
Da bi olajšali delo objektnemu sledilniku pri rekonstrukciji, se še enkrat premaknemo v sledilnik premikov na stran rekonstrukcija in tam nastavimo goriščno razdaljo na znano in konstantno, s klasično goriščno razdaljo 36 mm.
Po vrnitvi v pogovorno okno nastavitev objektnega sledilnika najdemo na strani rekonstrukcija gumb za 3D rekonstrukcijo objektov. Ko so vse priprave končane, lahko začnemo z rekonstrukcijo.
Čez nekaj časa objektni sledilnik rekonstruira premike objekta iz obstoječih informacij.
Po kratkem čakanju že vidimo os objekta objektnega sledilnika pri naših sledilnih točkah. Če je rekonstrukcija uspešna, se objekt objektnega sledilnika med predvajanjem animacije premika skupaj z gibi papirja na mizi.
Pristop k rekonstrukciji
Podobno kot pri sledenju kamere tudi objektni sledilnik potrebuje nekaj točk, da pravilno poravna svoje osi in nastavi enote naše prizore v pravi meri.
Potrebne tags za omejevanje najdemo v kontekstnem meniju z desnim miškinim klikom pod sledilniki premikov. Začnemo z Vektorskim tagom omejevanja za poravnavo osi, ki je neposredno dodeljen objektnemu sledilniku.
V režimu urednika postavitve postavimo prvi Vektorski tag omejevanja od zgornje leve do zgornje desne sledilne točke na listu papirja.
Na pogovornem oknu nastavitev Vektorskega taga omejevanja določimo želeno poravnavo osi, v našem primeru X-osi. Hkrati lahko z določitvijo znanega merila določimo merilo prizora. V našem primeru sta med obema ciljema natančno 12 cm.
Za določitev druge osi dodamo še en Vektorski-tag omejevanja iz kontekstnega menija z desnim klikom ali prek menija Tags>Sledilec premikov tags v upravitelju objektov.
V režimu urednika postavitve postavimo drugi Vektorski tag omejevanja od zgornje leve do spodnje leve sledilne točke na listu papirja. Kot vidimo, je prvi Vektorski tag omejevanja že pravilno poravnan z rdečo X-oso.
Za drugi Vektorski tag omejevanja v njegovem pogovornem oknu nastavite samo sosednjo os, v našem primeru torej Z-osa.
Dodatni tagsi za omejevanje niso potrebni za prilagajanje rekonstrukcije objektnega sledilnika. Kot je vidno v pogledu urednika, so osi objektnega sledilnika sedaj usklajene s sceno.
Sam Objekt Tracker sam je po naši rekonstrukciji animiran predmet z uporabo ključnih sličic - seveda brez geometrije. Prek te animacije predmeta lahko zdaj v sceno vključimo in animiramo poljubne 3D predmete.
Vključitev 3D predmeta
Za naslov smo izbrali splošen pojem, saj lahko v to animacijo vključite poljuben 3D predmet. V osnovi bi morali le svoje predmete podrediti Objekt Tracker prek upravitelja Objekta, vendar je to malo elegantno in v bolj zapletenih prizorih tudi ne pregledno.
Raje ustvarimo Null-Objekt prek menija Ustvari>Objekt, v katerega lahko podredimo svoje 3D predmete. Null-Objekt potem povežemo s konstraintom.
Null-Objektu dodelite za 3D predmet primeren ime in nato prek kontekstnega menija z desnim klikom iz menija Tags za znake dodelite Constrain-Tag Null-Objektu.
V pogovornem oknu nastavitve Constraint-Taga na strani Osnova- najprej določimo vrsto Constrainta, v našem primeru PGW (Položaj, Velikost, Kot). Na zdaj na voljo PGW-strani aktiviramo na dnu Cilja Položaj in Kot.
Nato lahko Objekt Trackerja iz Upravitelja objektov povlečete in spustite v polje Cilj Constraint-Taga.
Null-Objekt bo takoj zavzel položaj in kot Objekt Trackerja ter to počel tudi med vsemi premiki, brez poseganja v hierarhijo Objekt Trackerja.
Kot že omenjeno, lahko za vključitev v animacijo uporabite poljuben predmet, sam sem ustvaril obarvan PSD napis. 3D predmet prek upravitelja Objekta podredite Null-Objektu, ki ga upravlja Constraint. Na objektnih koordinatah Ekstrudiranje objekta v Upravitelju atributov lahko razberemo, da še ni prilagojen naše sledeni gibanju.
Vendar je to hitro opravljeno, le položajne in kotske parametre v Upravitelju atributov "pobrišemo", tako da do nadrejenega Null-Objekta ni več nobenega odmika.
Končno pozicioniranje 3D predmeta oziroma napisa opravimo v Pogledu urednika. Prek osi ujemalec Null-Objekta premaknemo 3D predmet v sredino papirja.
Vključitev ozadja
Ker nismo ustvarili okolja ali posebej sledili sledenju, dobimo pri ustvarjanju le gibajoči se 3D predmet pred črnim ozadjem kot rezultat. Vendar potrebujemo vsaj ozadje, ki se dogaja v ozadju.
Izberemo Podobjekt Tla iz palete Okoljskih- predmetov in ga podredimo Null-Objektu enako kot 3D predmet ali napis. Da bo tudi Podobjekt Tla v pravilnem Položaju in Kotu animiranega Null-Objekta, ponastavimo prek Upravitelja atributov Koordinate položaja in kota za Podobjekt Tla.
Za pridobitev ustreznega materiala za Podobjekt Tla zaženemo nastavitveni pogovorni okno Tekmovalni Tracker. Tam v razdelku Videoposnetek- najdemo gumb Ustvari predmet ozadja.
Po kliku na ta gumb nam Tekmovalni Tracker ustvari Predmet ozadja z zanimivim Texture Tag, ki je pravilno opredeljen s Frontal Mappingom. Texture Tag preprosto premaknemo v Upravitelju objektov iz Predmeta ozadja na naše Podobjekt Tla. Nato lahko Predmet ozadja brez skrbi izbrišemo.
Ker naj bo Podobjekt Tla pri predvajanju le ozadje, mu prek menija Znaki>Značilnosti Cinema 4D upravitelja Objekta dodelimo Render-Tag.
V nastavitvenem pogovornem oknu zavihka Render-Tags na strani Tag- najdemo za nas pomembno možnost Ozadje sestavljanja. S tem osvetlitev prizora ne vpliva na podlago, vendar še vedno lahko prejema sence.
Dodajanje senc s pomočjo Ambient Occlusion
Ko sedaj izrišemo naš prizor, imamo tako naš 3D objekt kot tudi naš video material, kot smo si želeli, na izrisani sliki. Kar nas trenutno moti, je odsotno senčenje PSD-logotipa. Ker v prizoru pisalne mize prevladujejo dokaj difuzne svetlobne razmere, bi bilo dodajanje Ambient Occlusion pri izrisovanju že moralo poskrbeti za boljše rezultate.
Za aktiviranje Ambient Occlusion kot učinka izrisovanja pokličemo preko menija Render oz. bližnjice Command + B nastavitve izrisovanja. V meniju gumba Učinki... je na vrhu že pripravljen Ambient Occlusion za nas.
Da učinek senc ni preveč izrazit in se ujema z našim video materialom, sem skoraj popolnoma pustil barvni prehod na privzeti nastavitvi in le maksimalno dolžino žarkov zmanjšal na 10 cm. Z navedenimi vrednosti za natančnost in vzorce dobimo dovolj mehko izrisane senčene predele.
Zdaj se zdi, da je PSD-logotip že veliko bolj skladen integriran v videosekvenco. Tisti, ki želi vložiti še več truda, lahko 3D objekte seveda še dodatno osvetli z ustrezno svetlobno opremo.
Tako smo končali to objektno sledenje. Za končno izrisavo tega projekta sem izbrala najboljši, najbolj umirjen posnetek svojega lastnega video materiala (od slike 70 naprej).
