Tukaj je pregled posameznih poglavij:
Del 01 - "Sanjsko delo" koncertni fotograf?
Del 02 - Pravna vprašanja
Del 03 - Posebnosti koncertne fotografije
Del 04 - Vedenje v "gravi"
Del 05 - Smiselna oprema za koncertne fotografe
Del 06 - Nasveti in triki poklicnih (koncertnih fotografov)
Del 07 - Oblikovanje slik (del 1)
Del 08 - Oblikovanje slik (del 2)
Del 09 - Priporočene nastavitve fotoaparata
Del 10 - Poobdelava
Podoba 8.1: Treba je ujeti spektakularne, a tudi ganljive trenutke v koncertni fotografiji. Kdor svoje slike oblikuje tudi zavestno, dobi impresivne fotografije velikih ustvarjalcev. Tukaj je bil fantastični klarinetist Giora Feidman slavljen na svojem koncertu v berlinski filharmoniji ob 75. rojstnem dnevu, kar je bil očitno ganjen. Canon EOS-1D Mark IV z EF 2,8/24-70mm pri uporabljeni goriščni razdalji 38mm. 1/160 sekunde, zaslonka 3,2, ISO 1.000. Prednost zaklopa (avtomatsko nastavljanje zaslonke).
(Foto © 2013: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
8.1 Ujeti vzdušje med občinstvom
Kdor želi s svojimi slikami pokazati, kako uspešen je bil koncert, naj fotografira ne le glasbenike na odru, ampak tudi ljudi v občinstvu. Tu se pokaže glede na sijoče-srečne (ali v najslabšem primeru tudi grenko-razočarane) obraze, ali je bil koncert uspešen ali ne.
Fotografiranje občinstva (ali delov tega) je običajno brezskrbno z vidika prava. Pazite pa, da ne ustvarite posameznih portretov in jih nato uporabite v drugačnem kontekstu za komercialno rabo. To ne zajema dovoljenja za fotografiranje s strani prireditelja.
Bre
z pomislekov lahko fotografirate dele občinstva in te slike uporabite za poročanje o koncertu.
Podoba 8.2: Občinstvo se veseli, vzdušje je odlično: Oboževalci na kot koncertu 27. avgusta 2012. Tudi takšne slike ne smejo manjkati pri poročanju o koncertu. Nikon D4 z 2,8/14-24mm Nikkor pri uporab
ljeni goriščni razdalji 14mm. 1/100 sekunde, zaslonka 2,8, ISO 4000.
(Foto © 2012: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Podoba 8.3: Pevec BOSSE na svojem koncertu v C-halli v Berlinu 4. maja 2013. Če lahko glasbenika sredi občinstva fotografirate, se vzdušje na koncertu seveda lahko veliko bolje pokaže. S tem pravzaprav udarite dve muhi na en mah (portret glasbenika in slika vzdušja občinstva). Vendar je "poniževanje v množici" v preteklih letih, tudi zaradi varnostnih vidikov, postajalo v
edno manj pogosto. In to se v treh prvih pesmih zgodi, je žal zelo malo verjetno. Canon EOS-1D X z EF 2,8/24-70mm pri uporabljeni goriščni razdalji 24mm. 1/160 sekunde, zaslonka 3,2, ISO 2.500.
(Foto © 2013: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
Podoba 8.4: Tukaj sem izbral bolj oddaljen kamerastop: Iz občinstva sem tako lahko ujel raztegnjene roke navdušenih oboževalcev v ospredju kot dokaz za odlično vzdušje na koncertu, medtem ko so se H-Blockx v ozadju posvečali svojemu delu. Pazite pa, da takšne slike ustvarite le s posebnim dovoljenjem priredit
elja koncerta (in kasnejšim objavljanjem). Slika prikazuje H-Blockx na njihovem koncertu 31. avgusta 2010 na ZFR v Bochum/Wittenu. Nikon D3S z 2,8/24-70mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 50mm. 1/250 sekunde, zaslonka 2,8, ISO 6.400.
(Foto © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
8.2 Iskanje nenavadnih stojnih točk
Nekatere slike so še posebej spektakularne, ker so bile posnete iz nenavadne točke stojanja. Vendar pa je za to potrebno, da ima fotograf možnost, da ne zasede le (običajnih) mest v fotografski jami. Tisti, ki bi radi prišli bližje k ustvarjalcem ali uporabili drug ekskluziven stojniščni položaj (na primer iz zvočne mize ali iz občinstva), za svoje posnetke, potrebujejo posebno dovoljenje prireditelja.
Prosimo, upoštevajte, da tretje osebe (na primer člani skupine ali lučni ali tonski tehnik) niso pooblaščeni, da vam omogočijo posebne fotografske položaje; to je vedno stvar prireditelja, ali to dovoli ali prepove. Če vam varnostnik dodeli posebej zanimivo mesto, potem lahko sklepate, da je to bilo odobreno s strani prireditelja. Varnostniki so izvršilni organ prireditelja; tesno sodelujejo in varnostniki običajno točno vedo, kaj smejo, kateri fotografski položaji so dovoljeni – in kateri ne.
Podoba 8.5: Dieter Thomas Kuhn na svojem koncertu v berlinski Waldbühne 6. avgusta 2011. Tudi ta slika ima koristi od interakcije glasbenika s svojimi oboževalci. Nev
aden pogled je bil mogoč, ker je fotograf iz fotografske jame lahko ležal na delu odra, ki je bil majhen pohodni most do občinstva. Tako je bilo mogoče ta hrbtenični pogled na umetnika, ne da bi bilo treba zapustiti jamo. Canon EOS-1D Mark III z EF 2,8/16-35mm pri uporabljeni goriščni razdalji 16mm. 1/200 sekunde, zaslonka 5,0, ISO 1.000.
(Foto © 2011: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
Podoba 8.6: Ta slika navdušuje tako zaradi neobičajnega stališča kamere (posneto je bilo iz vrst orkestra) kot tudi zaradi kritičnega, skoraj zlobnega pogleda dirigenta Christian Thielemann, ki je bil takrat (posnetek iz 22. maja 2008 v berlinskem Admiralspalastu) še splošni glasbeni direktor Münchenskih filharmonikov. Od leta 2012 je nekdanji pomočnik Herberta von Karajana dirigent Sächske državne kapel
e Dres
den, od leta 2013 pa tudi umetniški vodja Salzburških velikonočnih festivalov.
(Foto © 2008: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
8.3 Prikaz spektakularnih postavitev in slik na odru
Nekatere - pogosto bolj znane - skupine poleg napredne svetlobne tehnike uporabljajo tudi zahtevne postavitve in slike na odru. Tu velja pravilo: Fotografirajte! Fotografi imamo veliko koristi od takšnih posebnih elementov. Poskusite pa ustrezno ustaviti glasbenike glede na spektakularno ozadje, saj so postavitve ali slike na odru same po sebi nezanimive. Vedno bi moral biti vzpostavljen odnos med koncertom ali glasbeniki s fotografskim oblikovanjem.
Slika 8.7: Roger Waters med koncertom The Wall- 15. junija 2011 v Berlinu (pred simbolom: rdečim krogom s črno nadzorno kamero). Canon EOS-1D Mark IV z EF 2,8/24-70mm pri uporabljeni goriščni razdalji 34mm. 1/125 sekunde, zaslonka 2,8, ISO 1.250. Prednost zaklopa (avtomatika zaslonke) z merjenjem ekspozicije s točkovnim merjenjem.
(Foto © 2011: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
Slika 8.8: Muse na koncertu v berlinški Waldbühne 14. julija 2013. Canon EOS-1D Mark IV z EF 2,8/70-200mm pri uporabljeni goriščni razdalji 70mm. Takšne nenavadne in politične slike postavitev na odru ne smejo manjkati pri poročanju o koncertih. 1/160 sekunde, zaslonka 5,6, ISO 1.000. Ročna nastavitev parametrov ekspozicije.
(Foto © 2013: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
8.4 Tudi na široko fotografiranje
Veliko fotografij - ne samo v koncertni fotografiji - deluje, ker so bile (namerno!) posnete pod rahlim kotom iz gestaltističnih razlogov. Paziti pa morate, da kamera ni preveč nagibana. Če se obzorje nenadoma pojavi skozi dve drug nasprotujoči si strani (ali še bolj poševno), to redko dobro izgleda. Idealni, z vidika oblikovanja slike, so koti med 10 in največ 40 stopinj. Takšne nagibe gledalec oceni kot dinamične, vendar ne moteče.
Slika 8.9: Culcha Candela na njihovem koncertu 20. avgusta 2011 na festivalu v Ruhrju v Bochumu/Wittnu. Skupina je bila ves čas v (hitri) gibanju. Odločil sem se, da bom veliko fotografij tega koncerta posnel pod rahlim kotom, ker se mi je zdelo to bolje ustrezal glasbi in spektakularnemu šovu (pevci so bili ves čas v potujočem gibanju). Nikon D3S s 4,0/24-120mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 24mm. 1/400 sekunde, zaslonka 4,0, ISO 3.200.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.10: Jamie Cullum na koncertu v Heimathafnu v Berlinu 17. aprila 2013. Posnete pod rahlim kotom fotografije pogosto delujejo bolj sodobno in dinamično. Canon EOS-1D X z EF 2,8/70-200mm pri uporabljeni goriščni razdalji 80mm. 1/160 sekunde, zaslonka 2,8, ISO 5.000. Prednost zaklopa (avtomatika zaslonke) z merjenjem ekspozicije s točkovnim merjenjem.
(Foto © 2013: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
8.5 Abstraktne fotografije
Prvi cilj koncertnih fotografov je pravzaprav vedno, da so umetniki na odru čim bolje prepoznani na fotografijah. Le tako se rezultati lahko prodajo uredništvom, navsezadnje želijo oboževalci prepoznati svoje idole na fotografijah.
Milow 1. septembra 2011. Čeprav pevec stoji popolnoma v senci vzdušnega protisvetlobe, ga je (za poznavalce) mogoče prepoznati po njegovi značilni telesni drži, drži kitare in obliki glave. Zame je ta fotografija še vedno zelo všeč zaradi intenzivne rdeče barve in zaradi abstraktnega grafičnega učinka. Nikon D3S s 4,0/24-120mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 24mm. 1/200 sekunde, zaslonka 4,0, ISO 1.600. Ročna nastavitev parametrov ekspozicije. (Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.12: Prav tako abstraktna fotografija, tokrat bobnarja na živem koncertu. Luč in megla, skupaj z nekaj prepoznavnimi elementi (kontura bobnarja in njegovo inštrument), fotografijo naredijo za nenavadno, a učinkovito dokumentacijo vzdušnega koncerta v živo. Nikon D3S s 4,0/24-120mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 120mm. 1/200 sekunde, zaslonka 4,0, ISO 2.500. Ročna nastavitev parametrov ekspozicije.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
8.6 Ciljano nastavitev fokusa
Veliko začetnikov fotografov ne uporablja avtomatskega ostrenja ciljano (na primer z uporabo enega samega polja za samodejno ostrenje), temveč ima aktivno celotno območje samodejnega ostrenja. Tako v resnici ne vedo, za katero polje za samodejno ostrenje se kamera odloči.
Slika 8.13: Tu sem fotografiral BAP-kitarista na koncertu 24. avgusta 2011. Srečen in zadovoljen izraz umetnika sem poudaril na tej fotografiji, ker sem fotografiral z zelo odprto zaslonko (in zato zelo omejeno globinsko ostrino). Tako ne odvračata niti ozadje niti predmeti v ospredju pozornosti od obraza. Nikon D3S z 1,4/85mm objektivom Nikkor. 1/400 sekunde, zaslonka 2,2, ISO 1.250.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.14: Ker je bilo obraz kitarski RUNRIG-ka (koncert 29. avgusta 2012) ves čas večinoma v senci, sem se odločil, da se pri tej fotografiji osredotočim na vrat kitare. Zame ni moteče zamegljen obraz kitarskega igralca, saj je zaradi sence anonimnost umetnika že zagotovljena. Rezultat je (nevtel) glasbenikova fotografija, ki se lahko uporabi na splošno za temo (žive) glasbe. Nikon D4 z 1,4/85mm objektivom Nikkor. 1/1600 sekunde, zaslonka 2,2, ISO 2.500.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
8.7 Pokončno ali vodoravno?
Odkar so bile večina profesionalnih sistemskih kamer opremljene s pokončnim ročajem, je bila pokončna postavitev izbrana skoraj enako pogosto kot vodoravna. Kamere z opremo za pokončni ročaj ležijo enako udobno v roki kot nekoč izključno pri vodoravni postavitvi. Na nekaterih področjih fotografije bi lahko trdili, da se večinoma fotografirajo posnetki v pokončnem formatu (na primer v modni fotografiji).
V koncertni fotografiji sta oba formata enako pogosta. Obstajajo dovolj motivov, ki delujejo popolno v pokončnem formatu, in drugi, ki praktično zahtevajo vodoravni format.
Slika 8.15: Ta motiv je popoln za pokončni format: Ker je kitarist z rokami dvignjenimi nad glavo vesel, je za mene praktično določil format. Nikon D800 z 2,8/70-200mm objektivom Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 155mm. 1/250 sekunde, zaslonka 4,0, ISO 800.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.16: Koncert BAP-na Zeltfestival Ruhr v Bochumu 24. avgusta 2011. Zaradi poševne drže kitarskega igralca je še bolj ustrezen zame s celotnim vratom kitare v (pokončnem) formatu. Nikon D3S z 1,4/85mm objektivom Nikkor. 1/320 sekunde, zaslonka 2,0, ISO 1.250. Prednost zaslonke (samodejna izbira časa).
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.17: Kraftwerk na koncertu v berlinskem Tempodromu 26. marca 2004. Tukaj stroga in ravna postavitev slike odlično ustreza konstruirani glasbi skupine Kraftwerk (ki so bili ustanovljeni pred več kot 44 leti in so imeli svoj prvi veliki hit pred natančno 40 leti: "Autobahn"; čeprav morda štejemo za to 1971 izdani izdelek "Ruckzuck"). Od ustanovnih članov je danes še vedno v skupini samo Ralf Hütter. Florian Schneider, prav tako ustanovni član, ki je šele leta 2008 zapustil Kraftwerk, je bil na tej fotografiji iz leta 2004 še aktiven v skupini.
(Foto © 2004: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
8.8 Kvadrat kot možnost
Kvadratni format je najbolj nenavaden med "tipičnimi" formati fotografij. Njegova razširjenost je bila nekoč zaradi srednjeformatnih kamer 6x6 precej večja. Danes še vedno obstaja kvadratni format fotoaparata; vendar je delež močno upadel.
Vendar obstaja možnost, da kdorkoli po delu na fotografiji preklopi na kvadratni format. Vsekakor je zelo zanimiv format, zato odločitev za to ne bi smela biti izbrana samo zato, ker bi radi odstranili moteče elemente slike (s prerezanjem dela slike).
Slika 8.18: Sunrise Avenue na koncertu ZFR v Bochumu 27. avgusta 2012. Čeprav je bil kitarski Sunrise Avenue na levi strani slike postavljen zame, je kvadrat v tem primeru optimalen format, saj se tako bobni še vedno prilegajo sliki. Nikon D4 z 2,8/24-70mm objektivom Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 24mm. 1/320 sekunde, zaslonka 2,8, ISO 3.200. Prednost zaslonke (samodejna izbira časa).
(Foto © 2012: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.19: Nihče ne upodablja "slabega fanta" tako vešče kot Billy Idol (tu je fotografija s koncerta 27. novembra 2005 v Berlinu). Obraz, skupaj z dvignjenim kazalcem, se optimalno prilega kvadratnemu slikovnemu formatu.
(Foto © 2005: DAVIDS/Sven Darmer – www.svendarmer.de)
Slika 8.20: Pri tej fotografiji nisem želel odrezati mikrofonskega stojala – in zato sem se odločil za kvadratni slikovni format. Rešitev s pokončnim formatom bi pokazala mikrofon, ki bi (na sliki) prišel tako rekoč iz ničesar. Nikon D800 z 2,8/70-200mm objektivom Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 105mm. 1/500 sekunde, zaslonka 4,5, ISO 800.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.21: Wir sind Helden-koncert 25. avgust 2011. Bobnar Pola Roy v akciji. Bobnarji s svojimi instrumenti se običajno najbolje posnamejo v kvadratnem formatu. Vsaj, če želite prikazati instrument v celoti (ne odrezan). To je posledica strukture tega instrumenta, imenovanega tudi "bobni". Nikon D3S z 1,4/85mm objektivom Nikkor. 1/250 sekunde, zaslonka 3,5, ISO 2.000. Ročna nastavitev.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Opozorilo
Največ fotografov koncertov bo uporabljalo profesionalne sistemske fotoaparate (torej fotoaparate z izmenljivimi objektivi) v razmerju 2:3 (DSLR polni format = 24mm x 36mm). Tako bo večina fotografij že pri oblikovanju s kamero v iskalu konstruirana bodisi v vodoravnem ali pokončnem formatu.
Vendar se ne bi smeli pustiti, da vas "uvrstijo" v svoje kamere. Tudi drugi formati imajo svoj čar. Paziti pa morate, da ne izberete kakšnih "neformalnih" formatov, ki jih opazovalec ne bi dojemal kot harmonične.
Kvadratni format je zelo "strog" format, svoj čar pa črpa iz dejstva, da ga ne srečamo preveč pogosto. V tem smislu je tudi za fotografijo koncertov zelo primeren, če elementi slike smiselno izpolnjujejo fotografijo.
Poskusite pri naslednjem fotografiranju koncertov zavestno že pri fotografiranju usmeriti oblikovanje slike v kvadratni format. Za to je potrebno samo odstraniti stranske robove vodoravnega formata. Rezultat bodo zagotovo fotografije koncertov, ki bodo hkrati nenavadne in zanimive.
