Del 1: Uvod
Del 2: Primeren oprem
Del 3: Veselo fotografiranje
Del 4: Od nosečniškega trebuha do najstnika
Del 5: Fotografiranje v notranjih prostorih
Del 6: Fotografiranje na prostem
Del 7: Družinsko življenje
Del 8: Nasveti in triki (I)
Obvladovanje tehnike
Biti prilagodljiv
Nenadni posnetki
Prosim, ne moti
Vrsta
Barvne harmonije
"Set-Design"
Del 9: Nasveti in triki (II)
Del 10: Arhiviranje, urejanje in predstavljanje otroških fotografij
Besedilo: Jens Brüggemann
Fotografije so prispevali: Jens Brüggemann (147), Leonie Ebbert (44), Elli Bezensek (61), Radmila Kerl (26), Ramona Prosch (5) in Kay Johannsen (4)
Skice: Jens Brüggemann (27)
Del 8: Nasveti in triki (I)
V nadaljevanju sem pripravil zbirko pomembnih nasvetov, katerih upoštevanje morda ne zagotavlja avtomatično dobrih fotografij - vendar neupoštevanje zagotovo vodi v manj kvalitetne posnetke!
Gre za vse nasvete in trike iz prakse fotografiranja, ki sem jih pridobil v 12 letih samostojnega dela kot reklamni fotograf.
Med branjem boste zagotovo opazili, da vam je en ali drugi nasvet že prišel na misel med nekim fotografiranjem; vseeno si še enkrat zavestno priznajte, da za izjemne fotografije otrok potrebujete več kot le odličen fotoaparat. Pomembnejša od tehnike je oseba, ki jo uporablja.
In otrok, ki ga fotografirate.
(Foto: Leonie Ebbert)
Obvladovanje tehnike
Vsekakor bi morali znati upravljati tudi s svojim ravno kupljenim fotoaparatom, kot da bi ga "obvladali z zaprtimi očmi", preden se lotite prvih otroških fotografij! Otroci niso zelo potrpežljivi, in če se morate dolgo prebijati skozi meni fotoaparata, da bi našli določene nastavitve ali, še slabše, jih razveljaviti, medtem ko vaš mlad model čaka, bo hitro izgubil zanimanje. In morda se v prihodnje tudi uprl, da vam bo še naprej modeliral. (Foto: Jens Brüggemann)
Tudi preizkušanje tehnike pri spontanih posnetkih otrok lahko povzroči frustracije, če npr. otrok počne nekaj izjemnega ali doseže nekaj pomembnega (na primer prvič stoji pokonci) in "zaspi trenutek", ker še ne obvladate fotoaparata dovolj dobro ...
(Foto: Ramona Prosch)
Bolje je, če namesto tega preizkusite svoj novi fotoaparat pri fotografiranju predmetov, krajine, itd., dokler niste "fit" dovolj, da fotografirate žive modele, ne glede na to ali so veliki ali majhni.
(Foto: Leonie Ebbert)
Biti prilagodljiv
Bodite prilagodljivi! Okoliščine niso vedno idealne - vendar ne vrgite takoj puške (svojega fotoaparata) v koruzo! Tudi v "slabih" pogojih se da narediti dobre otroške fotografije!
(Foto: Ramona Prosch)
Pogosto smo razočarani, ker so okoliščine drugačne kot pričakovano. Drugačnost pogosto hitro interpretiramo kot "slabše". Na primer dežuje, čeprav je vremenska napoved spet napovedovala sončno vreme. Ali pa športna dvorana, kjer naj bi fotografirali otroke med nogometno tekmo, je veliko bolj temačna, kot ste pričakovali, zato morate uporabiti bliskavico namesto dela z razpoložljivo svetlobo.
Ali pa prostor, ki je na voljo za posnetke, je manjši od pričakovanega, zato ne morete uresničiti svoje kompozicije in morate izbrati ozek kadrovanje. Ali pa otroški model ne ostane mirno na predvidenem mestu, ampak raje igra fliper ...
(Foto: Jens Brüggemann)
Ali ali, ali. Obstaja tisoč razlogov, zakaj bi lahko bili razočarani, če okoliščine niso takšne, kot ste pričakovali. Poskusite narediti najboljše iz tega! Poskusite "domnevno slabost" spremeniti v prednost! Kot oglaševalski fotograf morate nenehno živeti s spremenjenimi pogoji, zato je prva stvar, ki jo kot samostojni fotograf spoznate, prilagodljivost. In pogosto je bila prav omejitev tista, ki me je prisilila v novo zasnovo ideje za sliko, ki se je kasneje izkazala za veliko boljšo od moje prvotne ideje ...
Utrinki
Pravi trenutek
Ujeti "pravi", ali bolje rečeno: odločilen trenutek je visoka umetnost otroške fotografije. Slika lahko pove več kot tisoč besed, vendar je težava, da ga ujamemo, torej ga vidimo, nato skoraj istočasno imamo pripravljeno kamero in jo hitro sprožimo!
(Fotografija: Radmila Kerl)
Iz tega je že jasno, da so pri utrinkih postavljene najvišje zahteve tako ljudem kot tehnologiji: samo tisti, ki hitro reagira, v najkrajšem možnem času izbere pravi izrez in osvetlitev, ne zamudi odločilnega trenutka. In samo kamera, ki je hitro pripravljena, pomaga ujeti ta trenutek. Sem spadajo čim krajša zakasnitev sprožila (kot na primer pri Nikonu D3: 0,037 sekund) in hitro pripravljenost na fotografiranje (Nikon D3: 0,12 sekund).
Seveda je koristno, če je kamera že vklopljena, ker si morda vseeno želeli posneti fotografijo svojega otroka. Pri naslednji fotografiji sem ravno posnel portret svojega sina, ko je prevrnil telefon, in sem moral hitro sprožiti. Nisem imel dovolj časa za popravljanje izreza, zato nisem želel uničiti utrinkovskega značaja fotografije s popravljanjem izreza v Photoshopu (na zgornji strani fotografije sem pri snemanju pustil preveč "zraka", zato bi lahko zgornji tretjini fotografije odrezal).
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Ko opazujemo svoje ali tuje otroke pri igri s kamero, moramo samo - seveda pripravljeni za fotografiranje - počakati. Skoraj "avtomatično" se pojavijo številne odlične situacije, vredne snemanja.
Kako bo izbrano nastavitev fotoaparata, je odvisno od razmer snemanja na kraju samem in od osebnega okusa oziroma od prednostnega načina dela fotografa. Smiselna je uporaba avtomatike za osvetlitev. Pri hitro spreminjajočih se razmerah je programsko avtomatiziranje zagotovo dobra izbira.
Če se pogoji snemanja ne spreminjajo ali se spreminjajo počasi, raje delam z avtomatskim časom, kjer fotografski aparat prednastavi zaslonko (kot ustvarjalno sredstvo za porazdelitev ostrine-onesnaženja fotografije) in čas zaklopa samodejno izbere v odvisnosti od izbrane zaslonke in prevladujoče svetlosti okolice s strani fotoaparata.
Pri hitro premikajočih se objektih (in otroci, ko divje divjajo, spadajo sem!) je primerna tudi avtomatika zaslonke: Fotograf ali fotografka izbere čim krajši čas zaklopa, medtem ko fotoaparat določi ustrezno zaslonko za dosego pravilne osvetlitve fotografije.
Načeloma je priporočljivo, da uporabljate višjo vrednost ISO od standardne, razen če fotografirate na prostem ob zadostni svetlobi, na primer na počitnicah ob morju.
Moj sin je bil leta 2008 star komaj štiri leta, ko se je na plaži v Cabo Verdu pogumno postavil pred mogočne valove. Takrat še ni znal plavati, vendar je deloval manj prestrašeno kot večina odraslih.
Ostali turisti so se čudili, kako je mali smrkavec najprej glasno in jezno "zmerjal" valove, nato ga je en velik val prevrnil, da ga je nato moja žena izvlekla iz vode in ga prinesla na obalo. Po izpljunku slane vode in večkratnem globokem dihanju je ponovno začel z utrujajočo igro, medtem ko sem jaz s svojim tedanjim kompaktnim fotoaparatom (Canon G9 s programsko nastavitvijo avtomatike) spet pripravljen na fotografiranje, da bi posnel naslednjo "akcijsko" fotografijo sina v boju proti naravnim silam.
Seveda je bila moja žena ves čas blizu mojega sina, da bi ga lahko v primeru potrebe hitro rešila. To je bil tudi razlog, zakaj sem moral fotografijo obrezati v Photoshopu, saj bi drugače videli mojo ženo na robu slike.
(Fotografija: Jens Brüggemann)
Prosim ne moti
Spanec otrok ne bi smeli prebuditi! Nikoli! Ker so potem nezadovoljni in nadležni ali pa celo začnejo jokati.
(Fotografija: Leonie Ebbert)
Ravno ni idealen trenutek za nekaj "lepih" otroških portretov …
(Fotografija: Leonie Ebbert)
Bolje je počakati ali pa po potrebi narediti nekaj fotografij spijočega otroka, ki mirno leži in se zdi, da sanja srečen san. To je potem trenutek, ko bi morali zagotovo sprožiti!
(Fotografija: Leonie Ebbert)
Serije
Kdor ima izbiro, ima muke
Ne vedno mi uspe izbrati "najboljšo" sliko pri izbiri fotografij. Sem neodločen, imam več favoritov in se absolutno ne morem spraviti, da bi eno od preostalih fotografij iz predizbora odstranil, da bi prišel do cilja s postopkom izključevanja. Zlasti če gre za fotografije mojega sina, se mi zdi vsaka posamezna fotografija predragocena, da bi za vedno izginila v množici arhiviranih slik.
(Foto: Jens Brüggemann)
Rešitev sem našel v pogosti uporabi fotografij kot serij. Namesto da pošljem dve, tri ali štiri podobne fotografije sorodnikom po e-pošti, zdaj oblikujem najbolj podobne fotografije v serijo (pogosto so prave karakterne študije), ki jih nato pošljem (kot samo eno datoteko). Tako nobena od dragocenih slik ne gre izgubljena, namesto dolgčasa pa je prinesena veselje ob pogledu na pogosto smešne slikovne zgodbe, ki so tako pripovedovane.
(Foto: Jens Brüggemann)
Seveda so možne tudi druge vrste serij, na primer tiste, pri katerih je pripovedan časovni potek nekega dejanja otroka. Kot na primer športne serije, posnete morda celo s serijo slik, kjer dobimo študije gibanja. Ali oblikujemo serije tako, da sestavimo različne fotografije različnih fotografiranj, ki se vse ujemajo z isto temo, na primer "sin vozi kolo" ali "hči pri igranju s punčkami", itd. Ne glede na to, za kaj se odločite, so serije vsekakor dobrodošla popestritev pri predstavljanju fotografij otrok.
Serije so kot kratke zgodbe iz življenja naših najdražjih.
(Foto: Leonie Ebbert)
Barvne harmonije
Veliko fotografij deluje na opazovalca slike - in ta sploh ne ve natančno, zakaj. Je to perspektiva? Očarljiv pogled modela? Izrazita drža? Osvetlitev? Kompozicija slike? Izrez? Ali vse skupaj?
(Foto: Jens Brüggemann)
To, kar je v modni fotografiji običajno, torej harmonično prepletanje barv uporabljenih tekstilij, velja tudi za vse druge področja fotografije in s tem tudi v otroški fotografiji. Ko torej fotografiram starše s svojim otrokom v svojem studiu, jih vedno prosim, naj prinesejo čim večjo izbiro različnih tekstilij, da lahko barve oblačil uskladim med seboj.
(Foto: Jens Brüggemann)
Fotografinja, ki je posnela naslednjo fotografijo, gre celo redno tako daleč, da prosi vse udeležence, ki pridejo na fotografijo, naj s seboj prinesejo bela oblačila za fotografiranje. Skupaj z nežno osvetlitvijo in prav tako belo ozadjem tako dobimo zelo harmonične, lepe portretne posnetke cele družine.
(Foto: Elli Bezensek)
Monokromatski značaj se lahko nato še dodatno poudari, če se pri obdelavi slike dodatno zmanjša nasičenost barv bodisi povsem ali samo za določene barve. Veriga in igrača sta bili na naslednji sliki namenoma "barviti" pustljeni, da bi ustvarili barvni poudarek ob sicer skoraj monokromnem celotnem vtisu.
(Foto: Elli Bezensek)
Dobro fotograf pa ne premišljuje dolgo, kaj bo kako fotografiral. Preprosto "vidi" motive - in jih potem fotografira. Tudi meni ob času posnetka ni bilo jasno, zakaj mi je motiv mojega sina med obrokom tako všeč. Šele veliko kasneje sem prepoznal enega najpomembnejših razlogov: harmonično prepletanje barv puloverja, zelenjave, slinčka in (sveže stisnjenega) pomarančnega soka.
(Foto: Jens Brüggemann)
Odpoved "barvitemu" je tudi tisto, kar naredi ta lep portret ugandske punčke. Redukcija uporabljenih barv na zemeljsko rjavo s spretno izbiro izreza nas še posebej približa kontinentu Afrike.
(Foto: Radmila Kerl)
Vendar ne gre vedno za barvne harmonije, ki se uporabljajo pri kompoziciji slike, saj gre lahko tudi "barvito" in "živahno". Ključno pa je, da fotograf pri kompoziciji slike upošteva prepletanje barv, jih torej zavestno oblikuje in uporablja.
(Foto: Radmila Kerl)
Ravno pri fotografiranju otrok ima uporaba barvitih barv smisel, saj je to izraz življenjskega veselja in brezskrbnosti. Otroci, ki tečejo in se igrajo po sočni zeleni travi ter med tem držijo žogo v roki, bi morali imeti oblečena pisana oblačila!
(Foto: Kay Johannsen)
Na tem mestu si predstavljajmo zgoraj navedeno veselo fotografijo zgolj z sivo-črnimi ali enobarvnimi modrimi oblačili ...
Vendar tudi če je oblačenje otrok na splošno lahko mirno pisano, obstajajo oblikovanja, ki niso primerna za fotografiranje, kot na primer srajce, puloverji ali majice z motivi risanih junakov.
Ti odvrnejo pozornost od otroka na kasnejši fotografiji, še posebej če gre za pisane obraze ali logotipe na primer "Bob graditelj", "Medvedek Winnie", "Superman", "Stephanie" ali "Sportacus" iz Lenivca, "Divja dečva", itd.
Bolj (fotogenična) so enobarvna ali z majhnimi vzorci oblikovana oblačila.
Zato bodite v prihodnje bolj pozorni na barve, ki se pojavijo na kasnejši fotografiji, tako glede oblačenja mladih modelov kot tudi uporabljenih rekvizitov in ozadij! Tako lahko veliko prispevate k uspešnosti svoje fotografije.
„Osnutek sklopa“
V podobno smer gre "osnutek sklopa". Mišljena je zavestna sestavitev še pred zajemom vseh predmetov, modela (v našem primeru torej otroka, ki ga fotografiramo) in vključno z oblačili na fotografiji. To vključuje barve izbranih oblačil in rekvizitov, vendar se tu ne konča.
(Foto: Jens Brüggemann)
Mišljeno je tudi, da se pri postavljenih fotografijah zavestno izbere vse (navadno med seboj usklajeno), kar se pojavi na fotografiji. Barvni vidiki igrajo pri tem enako pomembno vlogo kot vprašanja o namenu predmetov tako v ospredju kot v ozadju. Vprašanja kot je "Ali predmet XY v ozadju podpira sporočilo slike, ali je tisto, kar predmet predstavlja, v nasprotju z idejo slike?" igrajo vlogo. To je oglaševanje v svoji najboljši možni obliki!
(Foto: Leonie Ebbert)
Pri hitrih posnetkih in fotografijah na terenu, kjer fotograf ne more ali ne sme vplivati na ozadje slike, je izzvan, da s pravilno izbiro perspektive in ustreznega kadra odstrani vse neprijetno. Preprosto se vprašajte, kaj podpira sporočilo slike in kaj škodi ali odvrača.
Osamljenost vratarja med nogometno tekmo docela ponazarja to fotografijo. Majhen človek praktično izgubljen stoji v svojem velikem "košu". Dogajanje okoli njega bi fotografirati, torej grožnjo nasprotnega napada ali navijajoče gledalce, ne bi prineslo dodatnih informacij, ki jih že ni bilo moč razbrati; nasprotno, bi odvrnilo pozornost od sporočila slike.
(Foto: Jens Brüggemann)
