Nasveti za ravnanje s studijskimi in zunanje svetlobnimi napravami za bliskavico
Najboljša bliskavica ne koristi nič, če je ne uporabljate učinkovito (»pravilno delati stvari«) in učinkovito (»delati stvari pravilno«). Ne glede na tehnično upravljanje posameznih naprav, ki bi moralo biti zadostno opisano v priloženih navodilih za uporabo, pa obstaja tudi veliko trikov in značilnosti, ki jih pozna samo tisti, ki ima bodisi dolgoletne izkušnje z uporabo bliskavic ali je opravil intenzivno usposabljanje. Ta vadnik vam bo pomagal takoj začeti uporabljati to umetno svetlobo učinkovito in ustvarjalno - brez predhodnega napornega in samotnega »preizkušanja in napake«.
8.1 Pomen relativne razdalje do svetlobe
Svetloba ima presenetljivo lastnost, da se prekomerno povečuje ali zmanjšuje, ko se razdalja od modela do svetlobnega vira spremeni. In sicer kvadratno. Če se razdalja vir svetlobe do modela podvoji, se svetloba zmanjša. Svetilnost zdaj znaša le še ¼ vrednosti pred tem!
Primer
Če je model 2 metra stran od osrednje uporabljene glavne luči in je fotografiran s blendo 5,6, mora biti pri novi (pogosto nezaželjeni) razdalji do glavne svetlobe (na primer, ker je bila narejena kratka pavza za ličenje), ki zdaj znaša le še 1 meter, fotografiran s blendo 11. Pri polovičenju razdalje do svetlobnega vira je svetloba 4x svetlejša kot prej!
V praksi to pomeni, da imajo prav začetniki (če o tej težavi ne vedo ali je ne upoštevajo), ki še nimajo lastnega studia in pogosto fotografirajo doma ali v drugih manjših prostorih, težave pri doseganju enake svetlosti pri svojih fotografijah. Hitro se pozabi, kako pomembno je natančno slediti razdaljam do bliskavic v bliskavicah. Navsezadnje so majhne spremembe razdalje modela do svetlobe (na primer v modni fotografiji, kjer se pogosto fotografirajo motivi v gibanju) pogoste.
Težava se pojavi predvsem pri fotografiranju v manjših prostorih, saj so tam razdalje med modelom in svetlobnim virom nujno majhne.
Profesionalci v velikih studiih pa so prav tako prizadeti zaradi tega pojava. Ker se svetlobne značilnosti z razdaljo prav tako spreminjajo, veliko fotografov sestavi osvetlitveni set tako, da so bliskavice, opremljene z lučnimi oblikovalci, relativno blizu modela.
Naprilkič ni smiselno postaviti velike softbokse 10 metrov stran od modela. Svetlobni značaj tega lučnika bi tako ne prišel do izraza. Ravno svetlobne plošče so zato pogosto zelo blizu modela ali fotografiranega predmeta.
Spremembe razdalj (na primer 1 meter) na majhnem prostoru torej imajo velik vpliv na svetlost. Spremembe razdalje za 1 meter skoraj niso opazne, če so vsi viri svetlobe (tukaj: bliskavice) na primer 10 metrov oddaljeni. A to je, kot smo pravkar ugotovili, vendarle izjema.
Zaradi tega je vsak fotograf dolžan čim natančneje paziti …
• bodisi da spremembe razdalje med modelom in svetlobo ne dovolijo (na primer, v mnogih studiih je na tla narisana oznaka, kjer je treba model postaviti) …
• ali pa stalno izravnavati spremembe razdalje z uravnavanjem moči posameznih bliskavic.
Spremembe nastavitve zaslonke so bolj neobičajne, saj če model spremeni razdaljo, bodo bliskavice (navadno sta glavna luč in svetlobni učinek usmerjeni na model) prizadete različno. Sprememba zaslonke na fotoaparatu lahko vodi le do bolj ali manj svetlobe - ne more uravnotežiti svetlejšega ali temnejšega odtenka posameznih bliskavic. Vedno bodo prikazane le luči vseh bliskavic svetlejše ali temnejše.
Vendar pa če so te postavljene v različne razdalje do modela, bodo spremembe razdalje privedle do tega, da se približevanje k bliskavici 1 nujno izkaže za povečanje razdalje do bliskavice 2.
Slika 8.1: Če se model premika naprej, se razdalja do obeh ozkih svetlobnih škatel na zadnji strani poveča. Če se model premika na levo, se razdalja do leve ozadnje ozke svetlobne škatle skrajša, medtem ko se hkrati povečuje razdalja do desne ozadne ozke svetlobne škatle. In tako naprej.
Slika 8.2: Spremembe razdalj modela do bliskavic je torej treba specifično uravnovesiti z izboljšavami moči prizadetih bliskavic, da je zagotovljena enotna in pravilna osvetlitev.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann - www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.3: V primeru A je model daleč od svetlobnega vira. Odstotki sprememb nekaj centimetrov razdalje niso pomembni. Pri primeru B je svetlobna naprava zelo blizu modela. Takrat je širina glave izredno pomembna za izpostavljanje, saj procentualno predstavlja približno 30% celotne razdalje modela do svetlobnega vira.
Pri primeru A je širina glave procentualno glede na celotno razdaljo nepomembna (približno 7%). Sprememba razdalje v primeru A ne zahteva popravka, medtem ko bi bilo v primeru B spremembo razdalje nujno vključiti.
Opozorilo: Treba je imeti v mislih naslednje: V majhni sobi spremembe razdalj modela do bliskavice privedejo do potrebe po prilagajanju moči različnih bliskavic. Na prostem pa pri sončni svetlobi sploh ni pomembno, ali je model na tleh ali na lestvi v višini 3 metrov (in se s tem nahaja 3 metre bliže soncu). Relativno gledano ta razlika na prostem ni pomembna: Zemlja je 149,6 milijona kilometrov oddaljena od sonca. 3 metri razlike niso pomembni.
V studiu pa so 3 metri spremembe razdalje izjemno veliki. Modela naredijo veliko bolj vodoravno ali vertikalno, odvisno od tega, ali je razdalja skrajšana ali podaljšana. Pazite, da model postavi oznako na tleh kot točko stojišča. Ali pomislite pri spremembi razdalje, da boste morda morali prilagoditi moč posameznih bliskavic.
8.2 Dodajanje svetlobe
Svetloba se sešteva: Skupna moč generatorja 1.000 WS lahko razporedi na dve bliskovni glavi po 500 WS vsaka. Čas zaklopa 1/30 sekunde povzroča (ceteris paribus) dvakrat svetlejšo fotografijo kot čas zaklopa 1/60 sekunde. Čeprav je logično – se ne more dovolj poudariti. ;-)
Slika 8.4: Kjer se svetlobni žarki prekrivajo, je posebej svetlo. Svetloba se sešteva. To velja za trajno svetlobo kot tudi za bliskavico. Logično, saj končno je bliskavica nič drugega kot zelo kratek vir trajne svetlobe – le z visoko intenziteto.
(Foto ©2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
8.3 Oblikovanje svetlobe oblikuje značilnosti svetlobe
Pri nakupu sistema bliskavic se veliko časa porabi za primerjavo moči generatorjev ali kompaktnih bliskavic. Vendar pa se kasneje, pri širitvi sistema bliskavic, razmišlja o oblikovalcih svetlobe, ki so imajo bistven vpliv na značilnosti svetlobe.
Velja, da imate več (različnih) oblikovalcev svetlobe, bolje! Vsak oblikovalec svetlobe ustvari drugačno svetlobo, zato se splača posegati tudi po nekonvencionalnih.
Slika 8.5: Softboxi so med fotografi zelo priljubljeni. V produktivni fotografiji prinašajo lepe odseve; v modni fotografiji poskrbijo za mehko osvetlitev.
(Foto © 2012: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.6: Govorimo o "svetlobnih kleščah", ko se dva softboxa uporabita tako, da sta eden nasproti drugega in bliskata približno enako intenzivno.
(Foto © 2012: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.7: Pri fotografiranju zunaj najraje uporabljam standardni reflektor. Ima visok izkoristek svetlobe in je hkrati najmanj občutljiv na veter. Še posebej pri visoki (naravnost delujoči) uporabi bliskavice se hitro zgodi, da veter vse skupaj, vključno s stojalom, zaziba.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.8: Tisti, ki pozorno spremljajo to serijo vaj, bodo hitreje osvojili profesionalno vodenje svetlobe. Generatorska ali kompaktna bliskavica nista odgovorni za značilnosti svetlobe. Dovolj razlogov, da se vedno znova ozrete po novih na trgu obstoječih konceptih. Tu sem prvič uporabil "MOLA". Dodatno sem uporabil Sunbounce-osvetljevalec z leve strani, saj ne prinašajo le zunaj, temveč tudi znotraj, odlične odseve. Nikon D3S z 2,8/105mm Micro Nikkor. 1/125 sekunde, zaslonka 3,5, ISO 200.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.9: "MOLA" ponuja mešanico mehke svetlobe z vendarle opazen
akcent in je zato še posebej primeren za portretno in modno fotografijo. "MOLA" ima valovito konstrukcijo z mat belo notranjo površino. Bliskavica je delno prekrita s finim mrežastim vzorcem, kar pomeni, da se določen odstotek svetlobnega bliska odbija (mehka svetloba) in preostali del neposredno pade na model (trda svetloba).
Slika 8.10: Tudi pri istem oblikovalniku svetlobe lahko izvlečete razlike. Tukaj je prikazan "P-Soft" od broncolorja (levo). Spada med kategorijo Beauty-Dishs, vendar ni opremljen z belo, temveč s srebrno mat-refleksno površino. Da bi mehčali svetlobo, lahko difuzor namestite kot dodatek na sprednji del reflektorja. Če pa želite usmerjeno svetlobo, lahko na reflektor pritrdite rešetkovni dodatek.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.11: V produktivni fotografiji so zaželeni oblikovalniki svetlobe, katerih odsevi ne vplivajo moteče. Softboxi in stripliti so tu prva izbira pri površinah, ki se žarijo.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.12: S ploskimi svetilkami lahko ustvarite jasne svetlobne robove, ki pogosto služijo oblikovanju oblike izdelka kot svetlobna vodilna črta.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
8.4 Svetloba – in sence?
Kjer je veliko svetlobe, bi morali biti tudi sence! Osvetlitev brez senc je ponavadi dolgočasna, deluje plosko. Senčila pa fotografiji dajejo plastnost, globino.
Slika 8.13: Na mojih fotografskih delavnicah v Andaluziji vedno fotografiramo proti popoldnevu. Ko se vroče sonce spusti in podaljšane sence poskrbijo za več plastnosti, nastanejo sanjske fotografije. Ponavadi s konceptom modela, toda včasih, kot pri tej fotografiji, ki je bila posneta iz stare piratske trdnjave, tudi brez njega.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.14: Tudi pri modni fotografiji so sence zelo pomembne. Pri tem moškem aktu igra izmenjava svetlobe in sence pomembno vlogo pri poudarjanju izklesanega telesa.
(Foto ©:Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
8.5 Proporcionalnost nastavitvene svetlobe glede na bliskavico
Ko delamo z individualno porazdelitvijo moči, je nujno, da je tudi nastavitvena svetloba ustrezno avtomatsko regulirana, saj je šele tako mogoče oceniti potek osvetlitve pri bliskanju na podlagi nastavitvene svetlobe. Drugače povedano: Pri različni porazdelitvi moči bliskavice je mogoče osvetlitev oceniti v pravem razmerju do efektivne moči bliskavice le, če nastavitvena svetloba tudi procentualno ustrezno sveti glede na moč bliskavice.
Primer 1a
Ko bliskavica 1 bliska pri 25% največje moči, mora tudi njena nastavitvena svetloba svetiti le 25%. Ko bliska bliskavica 2 pri 40% največje moči, mora tudi njena nastavitvena svetloba svetiti 40%. In če je bliskavica 3 uporabljena le pri 10% največje moči, je pomembno, da njena nastavitvena svetloba sveti le s 10% največje moči.
Še bolje pa je, če generator ne ponuja samo "Proporcionalnosti", ampak tudi "Maksimalno proporcionalnost (Pmax)". To pomeni, da nastavitvena svetloba bliskavice, ki ima nastavljeno največjo moč bliskavice, sveti z največjo močjo (npr. s 650 vatov). Vse ostale nastavitvene svetlobe drugih bliskavic pa svetijo sorazmerno šibkeje; vendar tako, da je razmerje, ki je bilo izbrano pri moči bliskavice, ustrezno ohranjeno tudi pri nastavitveni svetlobi.
Primer 1b
Na podlagi zgornjega primera bi tako recimo bliskavica 2 svetila z največjo mogočo nastavitveno svetlobo, torej na primer s 650 vatov. Bliskavica 1 pa s 406,25 vatov, in bliskavica 3 s 162,5 vatov.
Ta "maksimalna proporcionalnost" ima prednost, da tudi pri šibki moči bliskavice kljub temu na voljo ostane dovolj močna nastavitvena svetloba, da lahko fotograf oceni osvetlitveno situacijo in samodejno izostri hitro in natančno.
Slika 8.15: Proporcionalnost (Pmax) nastavitvene svetlobe glede na bliskavico je pomembna za oceno poteka osvetlitve (in po potrebi izboljšavo). Ta funkcija je pomembna pri uporabi dveh ali več bliskavic, takoj ko se uporabljajo z različno močjo bliskavice.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 8.16: Tako že pred prvim posnetkom natančno vidimo, kako so svetlobni potek, svetlobna karakteristika in svetlobna intenzivnost različnih bliskavic v razmerju druga do druge. Ko nato naredimo fotografijo, rezultat bliskanja točno ustreza temu, kar smo videli na podlagi nastavitvene svetlobe: Kar vidiš, je tisto, kar dobiš!
(Foto ©2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
8.6 Izkoristek svetlobe pri uporabi različnih oblikovalnikov svetlobe
Oblikovalniki svetlobe ne poskrbijo le za različne svetlobne karakteristike, temveč so tudi odgovorni za količino svetlobe, ki pade na model. Obstajajo oblikovalniki svetlobe, ki imajo zelo visok izkoristek svetlobe, na primer, ker usmerjajo svetlobo ali ker imajo sijajno-srebrno, gladko prevleko.
Drugi pa "požirajo" del svetlobe, na primer, ker imajo tkaninski difuzor, kot je na primer pri mehkih škatlah.
Slika 8.17: Ko bliskam zunaj in potrebujem visoko moč bliskavice, ne uporabljam mehkih škatel ali česa podobnega, ker bi te »požrle« preveč svetlobe (odvisno od vrste tkanine in debeline 1-2 bliskovnih stopenj). Prav tako so panelne svetilke zelo občutljive na veter, kar jih skoraj nepomembne pri uporabi ob morju. Tu je bil broncolor "mobil" (1.200 vatsekund maksimalna moč) z zelo praktično (majhno) svetilko "mobilité" v uporabi.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
To dejstvo različnega izkoristka svetlobe različnih oblikovalnikov svetlobe je mogoče izkoristiti, na primer, kadar potrebujete šibkejšo svetlobo bliskavice, tega pa iz nastavitve bliskalne naprave ni mogoče doseči (ker ste napravo že maksimalno zmanjšali): V tem primeru bi namesto navadnega reflektorja rešitev predstavljal mehak zaboj, morda dodatno opremljen z notranjim difuzorjem.
Opomba
Ne le nastavljena moč bliskavice in razdalja svetlobnega vira do modela, temveč tudi konstrukcija oblikovalnika svetlobe je odgovorna za to, kako visok je izkoristek svetlobe.
Predogled
V naslednjem delu tega vadnika (Del 9: Profesionalno vodenje svetlobe v zaprtih prostorih) vam bom pokazal nekaj mojih fotografij, ki so bile posnete na terenu ali v mojem studiu. Prav tako sem primerjal več oblikovalnikov svetlobe, da boste lahko bolje ocenili njihovo svetlobno karakteristiko. To vam bo pomagalo pri izbiri ustreznih oblikovalnikov svetlobe za določene fotografske naloge.
