Profesionalno vodenje svetlobe v zaprtih prostorih
Slika 9-1: Tisti, ki fotografira za "velike", znane znamke, mora pri svojem delu poudariti kakovost. To vključuje tudi profesionalno vodenje svetlobe. Na žalost ni receptov za postavljanje luči, zato res dobri fotografi nikoli ne prenehajo eksperimentirati s svetlobo. Tisti, ki delajo z bliskavicami in imajo na voljo dovolj svetel nastavni svetlobni izvor, naj bi bili sposobni soustvarjati skoraj vse svetlobne izzive.
Saj po načelu "Kar vidiš, to dobiš" mora fotograf samo natančno pogledati: Fotograf opazi vsak učinek, ki ga povzroči spreminjanje položaja svetlobe ali svetlobne značilnosti (z zamenjavo svetilke ali spremembo razdalje).
(Fotografija ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
9.1 Naravnost je "in"!
Namen uporabe bliskavice ni, da bi vsaka fotografija izgledala "umetno" ali "prebliskana". Za razliko od sedemdesetih in osemdesetih let je danes zaželena bolj naravna svetloba.
Slika 9-2: Pri tej fotografiji večino glavne svetlobe zagotavlja dnevna svetloba, ki prihaja skozi okna (desno od fanta in za njim). Sistemska bliskavica je bila uporabljena le za osvetlitev senc na obrazu fanta. Bliskavica je bila postavljena posredno pod kotom čez belo steno (levo od položaja fanta).
(Fotografija ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
9.2 Manjkrat pomeni včasih več!
Za ustvarjanje učinkovitih fotografij ni vedno treba uporabiti takoj 3 ali 4 bliskavic. V večini primerov (pri približno 70% mojih fotografij) delam samo z eno ali dvema bliskavicama. To zagotavlja naravno svetlobo in omogoča učinkovito delo.
Slika 9-3: Običajno je treba belo ozadje posebej osvetliti, tako da je ustrezno bele barve (in ne grdo sivo). To je najbolje storjeno celo z dvema bliskavicama, da ne pride do prehoda svetlobe od svetle do temne (kar se zgodi pri uporabi samo ene bliskavice). Pri tej seriji pa sem lahko opustil dodatno osvetlitev ozadja, saj je model neposredno naslonjen na steno.
Slika 9-4: Le če je razdalja med modelom in steno pomembna (torej prisotna), svetlobni padec poskrbi, da je stena prikazana pretemno. Potem mora biti osvetljena posebej. V tem primeru mi je zadostovala svetloba samo ene velike softbox; tako za modela kot tudi za ozadje. Nikon D3X s 1,4/85mm Nikkor. 1/125 sekunde, zaslonka 5,0, ISO 200.
(Fotografija ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
9.3 Fotografiranje v temnem prostoru
Fotografski studii so običajno popolnoma temni ali jih je vsaj mogoče zatemniti. Le če v studio ne prodre nobena druga svetloba, je mogoče oceniti potek svetlobe med bliskavicami že na podlagi nastavitvene svetlobe. Le tako so izvedljive izpopolnjene svetlobne situacije.
Moteča stalna svetloba ovira ocenjevanje poteka svetlobe in svetlobnih značilnosti, saj sugerira, da ima večji vpliv na končni rezultat slike, kot je dejansko. To je zato, ker je bliskavica običajno veliko močnejša od nastavitvene svetlobe.
Pri delu z močno bliskavico je tuje svetlobe precej manj kot pri ocenjevanju postavitve svetlobe, kjer se srečata obstoječa tuja svetloba in (šibka) nastavitvena svetloba. Bolj močna je nastavitvena svetloba fotografske bliskavice, manj moteča so kakršnakoli druga svetila, ki prihajajo skozi okna ali reže v vratih.
Ali ima uporabljena bliskavica zelo močno nastavitveno luč ali pa se posnetki izvajajo v zatemnjenem prostoru.
Močna nastavitvena svetloba ima dodatno prednost, da se samodejnofokus vašega fotoaparata hitreje in natančneje izostri. To je točka, ki je ne smete pozabiti pri nakupu novega aparata, saj lahko počasno izostrenje samodejnega fokusa pri fotografiranju precej "moti" …!
Slika 9-5: Če fotografirate v zatemnjenem prostoru, že pri postavitvi svetlobe (torej pred posnetkom) zelo dobro vidite potek svetlobe. Pri tej fotografiji sem uporabil tri luči: glavno luč z naprej (beauty-dish s čebulastim filtrom), bočno učinkovito luč s leve strani (desno od fanta; podolgovata softbox) in ozadno luč (običajni reflektor z veliko čebulo).
(Fotografija ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
9.4 Za začetnike: Dokumentiranje postavitve svetlobe!
Da bi pospešili učni proces, vam svetujem, da dokumentirate postavitve svetlobe - vsaj na začetku dela s fotografsko bliskavico. To lahko storite s skico ali preprosto s fotografijo za ozadje (posneto z večjim kotom zajema).
Tako boste kasneje lažje razumeli, kje je stala svetloba pri kateri fotoseriji, koliko bliskavic ste uporabili in kateri svetlobni oblikovalniki so bili uporabljeni. Tudi napake boste lahko kasneje lažje identificirali.
Slika 9-6: Pogosto, kadar mi je osvetlitev slike všeč, se sprašujem, kako sem postavil svetlobo in katere svetlobne oblikovalnike sem uporabil ...
(Fotografija © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-7: Koristno bi bilo, če bi pri vsakem motivu fotografiral osvetlitev, tako kot tukaj. Na žalost se mi je ta ideja porodila šele zdaj, med pisanjem tega vodiča ... ;-( Zato ne storite iste napake kot jaz, ampak začnite z dokumentiranjem posamezne osvetlitve že na začetku!
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
9.5 Fotografiranje v mešani svetlobi
V notranjih prostorih se lahko zgodi, da je treba fotografirati v mešani svetlobi. To se lahko na primer zgodi, če fotografirate prostore, na primer v hotelih.
Bliskavica mora biti prilagojena obstoječi svetlobi. To je enostavno mogoče znotraj območja nastavitev bliskavice. Pogoj je, da je območje nastavitev čim večje. Priporočam, da območje nastavitev znaša vsaj 7 stopenj zaslonke. Šele takrat je naprava resnično prilagodljiva.
Slika 9-8: Pri tej seriji sem si postavil izziv z mešano svetlobo. Želel sem prikazati senčnik v ozadju v hladnejših tonih. Običajno je srebrne barve, vendar sem ga želel prikazati modrikasto za svojo idejo o sliki. Za to sem na svojem fotoaparatu nastavil belo ravnovesje na simbol žarnice.
V ozadju sem uporabil bliskavico, medtem ko sem model osvetlil samo z nastavitveno lučjo.
Slika 9-9: Na ta način je bil model pravilno (»normalno«) prikazan, medtem ko je ozadje videti »hladneje« kot običajno. Nikon D3X s 1,4/85mm Nikkor. 1/80 sekunde, zaslonka 3,5, ISO 200.
(Foto © 2012: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
9.6 Primerjava svetlobnih oblikovalcev
Tukaj so prikazane nekaj primerjalnih fotografij, ki naj bi ponazorile, kako se spreminja svetlobni potek ob uporabi različnih svetlobnih oblikovalcev. Razdalja med glavo bliskavice in modelom je bila približno 1,20 metra (razen pri uporabi velikega senčnika, ko je bila razdalja približno 3 metra). Razdalja med modelom in ozadjem je bila približno 1 meter. Fotografije, ki prikazujejo svetlobno-senčni potek, so bile posnete z rahlim nagibom (pod kotom približno 10 stopinj glede na vir svetlobe). Leve fotografije prikazujejo uporabljen svetlobni oblikovalec; desne pa rezultat ustrezne svetlobne-senčne strukture (na obrazu modelov in na beli steni).
Slika 9-10: Uporabljen svetlobni oblikovalec: (noben). Če na glavi bliskavice ne uporabljate svetlobnega oblikovalca, se rezultira zelo trda svetloba, ki se praktično razprši v vse smeri. Senca je jasno določena. Samo v nujnih primerih se uporablja.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-11: Uporabljen svetlobni oblikovalec: Normalreflektor (broncolor P70). Zaradi srebrne prevleke ima normalreflektor visok izkoristek svetlobe. Svetloba je precej trda. Kot osvetlitve je relativno velik. Zelo primeren za markantne portrete ali enakomerno osvetlitev ozadja.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-12: Uporabljen svetlobni oblikovalec: Normalreflektor z ozkim rešetkastim nastavkom (broncolor P70 z ozkim ogljem). Če k normalnemu reflektorju dodate rešetkasti nastavek, se svetloba oddaja usmerjeno. Konus svetlobe postane opazno manjši. Zelo primeren za postavljanje svetlobe za lase ali za ustvarjanje portretov z markantnim svetlobnim vodstvom. Pozor: Model naj bo zelo dobro naličen in s kožo brez nepravilnosti.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-13: Uporabljen svetlobni oblikovalec: kvadratni mehki škatla (broncolor Pulsoflex EM 110cm x 110cm). Svetloba je zelo mehka, tako zaradi difuzorja kot tudi zaradi velike površine te mehke škatle. Zelo primerno za beauty portrete modelov z nečisto kožo ali za ploske osvetlitve pri fotografiranju izdelkov, kjer se svetloba odbija.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-14: Uporabljen svetlobni oblikovalec: ozka mehka škatla (broncolor Pulsoflex EM 40cm x 155cm). Ozke mehke škatle nudijo mehko svetlobo, pri čemer je senca pri vertikalnem položaju mehke škatle bolj opazna kot pri vodoravnem položaju. Zelo primerno za svetlobne robove, tako v modni fotografiji kot tudi pri fotografiji izdelkov. Pri površinah, ki se odbijajo, kot na primer steklenice ali sončna očala, se odbita mehka škatla odraža v lepem odsevu.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-15: Uporabljen svetlobni oblikovalec: beauty-dish (broncolor Weichstrahl-Reflektor P-Soft s srebrno prevleko). Moj najljubši svetlobni oblikovalec! Ta svetlobni oblikovalec ponuja svetlobo med trdo in mehko. Idealno za beauty portrete, če je model dobro naličen.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-16: Uporabljen svetlobni oblikovalec: beauty-dish (broncolor Weichstrahl-Reflektor P-Soft s srebrno prevleko + rešetkastim vstavkom). Z rešetkastim vstavkom se svetloba beauty-dish oddaja usmerjeno. Dobro primeren za portrete tudi moških, ki lahko prenesejo nekoliko markantnejšo svetlobo, in poudarja obrvi. Dobro se lahko uporabi tudi v modni fotografiji, na primer za dobro poudarjanje strukture usnja.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-17: Uporabljen svetlobni oblikovalec: odsevni dežnik (broncolor dežnik srebrn s premerom 102cm). Tradicionalna, preverjena svetloba, ki jo je mogoče umestiti nekje med trdo in mehko. Glede na značilnosti svetlobe podoben kot P-Soft. (Samo veliko cenejši za nakup in bolj prenosljiv, saj se dežnik zloži skupaj.)
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-18: Uporabljen svetlobni oblikovalec: akrilna krogla opalna (broncolor Balloon). Balloon je bil zasnovan za uporabo v interier fotografiji. Z 360-stopinjskim sevanjem ponuja zelo naravno svetlobo. Idealno za osvetlitev notranjih prostorov. Lahko se uporabi tudi pri modeliranju, če mora rezultat izgledati zelo naravno. Fotografije, ko se večkrat odbije bliskavica od stropa in sten, izgledajo »neosvetljene«.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-19: Uporabljeni svetlobni oblikovalec: velik dežnik (broncolor Para 330 FB; premer 330 cm z osredotočenim fokusiranjem). Pri osredotočenem fokusiranju (uporabljam Paro z obročnim bliskavico, ki je osredotočena okoli središčne palice) dobimo zelo plastično svetlobo, ki je idealna za slikanje modelov na lep in nekoliko dramatičen način.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-20: Uporabljeni svetlobni oblikovalec: velik dežnik (broncolor Para 330 FB; premer 330 cm z odsredotočenim fokusiranjem). Pri odsredotočenem fokusiranju dobimo ravno, zelo mehko svetlobo. Kot svetlobnega snopa je pri tem veliko večji kot pri osredotočenem fokusiranju in sega do osvetlitve celotnega seta.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-21: Na središčni palici velikega dežnika je mogoče pritrditi in fokusirati bliskavico (ali, kot je prikazano tukaj, obročna bliskavica). Svetlobna karakteristika se pri tem bistveno spremeni, kot smo videli na primerih zgoraj. Tukaj je obročna bliskavica postavljena v osrednji položaj, blizu sredini dežnika.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-22: Obročna bliskavica ima lučke za nastavljanje, ki so postavljene vzdolž krožne bliskavke. S tem je mogoče dobro opazovati potek svetlobe, ne da bi morali posneti še eno samo fotografijo.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-23: Če model stoji nekoliko oddaljen od ozadja (tu je bilo približno 1 meter), bo svetloba obročne bliskavice povzročila, da bo sence modela viden ob njej v beli steni okrogoma. Ta posnetek ni bil, kot prejšnji primeri, posnet pod kotom, pač pa direktno frontalno. Obročna bliskavica je bila pritrjena na fotoaparat, objektiv mojega DSLR pa se je nahajal v odprtini obročne bliskavice med sredino.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-24: Senca okrogoma se lahko izogne, če model stoji direktno (torej brez razdalje) pred določenim ozadjem. Ta posnetek je bil posnet enako kot prejšnji primer, le da je model stal neposredno ob beli steni. Senca vrže še desna roka, kar je posledica tega, da je bila približno 30 centimetrov stran od bele stene.
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-25: Seti senčnikov (pritrdimo jih na običajni reflektor; ta fotografija prikazuje pritrditev na demo steno) ne spreminjajo svetlobne karakteristike. Vplivajo pa na osvetlitveni kot. Uporabljajo se, kadar naj bi svetloba ciljala le na posamezne dele motivov, medtem ko se drugi deli pred njo varujejo, da ne bi prejeli svetlobe od luči. Previdnost: Po dolgotrajni uporabi senčnikov se (pri močni nastavitveni svetlobi) zelo segrejejo!
(Foto © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
9.7 Svetlobni oblikovalci v fotografiji izdelkov
Pri fotografiranju izdelkov je izbira pravega svetlobnega oblikovalca ključna za prodajne možnosti izdelka. Predstavljajte si denimo elegantno vino, ki naj bi bilo prodano v dizajnerski steklenici: Kako bi se potencialnemu kupcu zdelo, če bi bila steklenica na promocijskih fotografijah zaradi neprimerne razsvetljave videti grdo, namesto elegantno? Steklenice na primer ne fotografiramo z odbojnimi dežniki, pač pa z ozkimi, kvadratnimi svetlobnimi viri, saj ti lahko poudarijo linije elegantne steklenice.
Slika 9-26: Pri sijočih čevljih so prav tako prvi izbor kvadratni svetlobni viri. Daljši svetlobni odsev na čevlju deluje elegantno in podpira podobo izdelka.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-27: Če je površina čevljev iz blaga ali semiša, se lahko uporabljajo tudi drugi svetlobni oblikovalci. Z broncolor P-Soft, opremljenim z mrežasto masko, sem imel zelo dobre izkušnje.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-28: Usmerjena svetloba poskrbi, da se hrapava površina materiala dobro izrazi.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-29: Ne glede na vtiskovanja, pletenine ali usnjene strukture: Tisti, ki želijo izpostaviti površinsko strukturo izdelkov, bodo raje uporabili trdo, usmerjeno svetlobo.
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 9-30: Pri fotografiranju izdelkov je običajno potrebno "veliko svetlobe". To še posebej velja pri manjših predmetih, pri delu v makro območju. Zato bo tisti, ki želi zaslužiti s fotografiranjem izdelkov, pri nakupu osvetlitvene opreme poskrbel (mora), da kupi bliskalni zaslon z veliko moči (1.500 vat-sekunde kot minimum pri 3 bliskavkah).
(Foto ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slikanje dizajnerskih očal, kot je prikazano na sliki 9-31, je zabavno; vendar je treba paziti, katere svetlobne oblike je najbolje uporabiti. In od kod. Za to raje uporabljam ozke softboxe, ki jih lahko postavim vodoravno, navpično ali poševno, odvisno od ukrivljenosti stekla. Ker ni standardnih nastavitev niti v produktni fotografiji, velja tudi tukaj: preprosto preizkusite različne možnosti!
(Fotografija ©: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Predogled
V naslednjem (in zadnjem) delu tega vadnika se bomo posvetili profesionalnemu osvetljevanju na prostem.
