Tukaj je pregled posameznih poglavij:
Del 1 - Fotografiranje "models"
Del 2 - Smiselna (!) oprema
Del 3 - Iskanje primerne modele
Del 4 - Iskanje lokacij
Del 5 - Razvijanje idej za slike
Del 6 - Nasveti za oblikovanje slik
Del 7 - Nasveti za stiliranje
Del 8 - Učinkovito osvetljevanje modelov
Del 9 - Učinkovito sodelovanje v ekipi
Del 10 - Nasveti za poziranje
Slika 10.1: Roke in noge (ter kolena in komolci) ne smejo kazati neposredno v kamero; saj bodo delovale majhne in okorne (ali pri kolkih in komolcih: mogoče premočno in grdo). Prav tako jih nikoli ne smemo popolnoma iztegniti; saj bo to delovalo tog, neprilagodljiv in neprivlačen. Bolje je roke in noge vedno (rahlo) imeti zravnane. Nasveti, kot so ti, bodo pomagali vašemu modelu, samodejno zavzeti lepe in fotogenične poze. Nikon D3S s 2,8/300mm Nikkor. 1/800 sekunda, zaslonka 4, ISO 500.
(Slika © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Ko na primer pojasnim modelu, da je učinek slike skoraj vseh poz najboljši, če se vzpostavi določena telesna napetost (ker bo model tedaj videti bolj prisoten), to razumejo in lahko ustrezno izvajajo poziranje.
Ali ko pojasnim modelu, da noga, na katero se nasloni celotna teža, izgleda debelejša kot druga noga, ki nima teže za nositi. In da je zato smiselno držati nogo, ki nima telesne teže, bližje kameri (kot drugo, ki izgleda debelejša).
Takšna pojasnila razumejo modeli in se bodo v prihodnje trudili pozirati na način, ki bo čim bolj ugoden.
Slika 10.2: Pogosto so najboljše raztegnjene poze s popolnoma iztegnjenim hrbtom. Začetni modeli tega ne morejo vedeti, zato takšni nasveti fotografov modelom pomagajo bolje opraviti delo. Posing je napornejši, kot si večina ljudi misli. Redni kratki odmori so zato pomembni, da model ne postane utrujen in zdrži tudi snemanja, ki trajajo ves dan. Nikon D3 s 2,8/24-70mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 24mm. 1/125 sekunda, zaslonka 22, ISO 200.
(Slika © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
10.1 Dajanje prostora
Včasih je bolje modelu dajati veliko prostora in mu preprosto "dovoliti, da dela"! Fotograf se bo nato samo še popravljajoče vmešaval. Pomembno pri tem pristopu je, da se model ves čas neprestano premika (najbolje ob hitri glasbi) in nenehno spreminja poze.
Najpogostejša napaka pri tem pristopu s strani modela je, da ko je enkrat prevzeta nova pozicija, model čaka, da fotograf pritisne sprožilec fotoaparata. To je kontraproduktivno in bi odvzelo eleganco gibanjem ter delovalo pomečkano. Zato je bolje povedati modelu, naj se ves čas (ob glasbi) premika, in samo občasno fotografira.
Slika 10.3: Na ta opisani način fotografiranja dosežemo, da model dejansko zavzame le poze, ki izgledajo naravno (in ne tog in predpisan). Morate pa biti pozorni, da je na ta način popravkov s strani fotografa čisto malo možno in da se navodila morajo izdati zelo hitro. Nikon D4 s 1,4/50mm Nikkor. 1/160 sekunda, zaslonka 7,1, ISO 100.
(Slika © 2013: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
10.2 Vizualno podaljšanje nog
Že sem fotografiral veliko odličnih modelov, ki so na primer bili "samo" visoki 1,65m. In kljub temu so bili lepi, milini in so imeli odličen videz. Za fotografiranje modeli ni vedno potrebno imeti natančnih mer. Pomembnejša je fotogeničnost, torej prisotnost na fotografijah.
Vendar modeli, ki so manjši od 1,70m, bi želeli biti ustrezno večji. Zato so običajno precej navdušeni nad možnostjo, da z uporabo širokokotnega objektiva izgledajo večji.
Ko fotografirate stoječega modela iz nizkega kota, se noge optično podaljšajo. To se zgodi zaradi popačenja širokokotnih goriščnih razdalj. Predpogoj je, da fotograf fotoaparat drži od spodaj navzgor.
Ker niso le noge, ampak (ker so najbližje spodnjemu robu slike) predvsem tudi stopala (ali čevlji) popačeni, mora fotograf paziti, da ta učinek ne postane preveč izrazit.
Slika 10.4: Tudi pri tej fotografiji sem bil pri modelu "pod nogami". Zaradi "subtilne" širokokotne goriščne razdalje "samo" 32mm je učinek vizualnega podaljšanja nog očiten, a ni tako moteč, da bi stopala izgledala prevelika. Nikon D3 s 2,8/24-70mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 32mm. 1/160 sekunda, zaslonka 8, ISO 200.
(Slika © 2009: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 10.5: Ta učinek se lahko še okrepi z uporabo ožjega slikovnega formata kot običajno. Ta model je bil visok največ 1,66m. Zahvaljujoč širokokotnem objektivu, nizki perspektivi in orodju za obrezovanje fotografije, izgleda kar "ogromen". Nikon D3S s 2,8/24-70mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 34mm. 1/160 sekunda, zaslonka 4, ISO 2500.
(Slika © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
10.3 Fotografiranje manj vitkih modelov
Nekateri modeli so malo bolj polni kot običajno. Vendar to po mojem mnenju ni nič narobe, saj lahko z dobrimi razmerji tudi zelo dobro izgleda!
Tisti, ki želijo fotografirati takšne modele bolj vitko, kot dejansko so, naj poskrbijo, da bodo vedno zavzeli zelo raztegnjene poze. Veliko moških fotografov pozna učinek "izginotja pivskega trebuha": Tisti, ki si želi potegniti trebuh navznoter, tega ne bo dosegel samo z napenjanjem trebušnih mišic. Dodatno bo tudi globoko vdihnil, kar dvigne prsni koš, in naredil zravnano hrbtenico, kar podaljša celotno pojavnost za nekaj centimetrov (in zaradi tega deluje vitkeje).
Drugi trik je delo s oblačili, ki skrijejo morebitne težave. Na primer, ženskam se lahko namesto kratkih hlačnih nogavic delo z obleko s srednje dolgim krilom (če model ima težave s stegni).
Sl. 10.6: Čim bolj raztegnjene poze polepšajo tudi ne ravno tako vitke modele. Nikon D3X z 2,8/14-24mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 14mm. 1/250 sekunde, zaslonka 20, ISO 100.
(Fotografija © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
10.4 Utrjevanje in lepota prsi ter zadnjice
V umetniški in erotični fotografiji je pri mnogih posnetkih poudarek na lepem prikazovanju prsi (pri ženskih modelih) in zadnjice (pri moških in ženskih modelih enako).
Zadnjica deluje po splošnem lepotnem idealu privlačnejše, če je okroglo fotografirana. Torej jo je treba izbočiti, kar je precej naporno in povzroča bolečine v hrbtu.
Tudi pri modelih, ki se pritožujejo zaradi domnevno prevelike zadnjice, je fotografsko bolj ugodno, da jo vseeno izbočijo in jo naredijo okroglo. Tako ukrepanje je za take modele naporno; vendar pa bi bila alternativa krčenje mišic zadnjice, kar povzroča gubice in neoblikovanost (ter posledično neprivlačnost).
Torej: Tudi velika zadnjica izgleda na fotografijah bolje, če je izbočena! To velja tako za ženske kot moške modele enako.
Sl. 10.7: Na tej fotografiji se lahko lepo vidi, kako z rahlim potiskanjem hrbtenice nastavi, da je zadnjica lepo izbočena in polna. Večina (začetniških) modelov stori napako, da se nagne naprej, da bi izbočili zadnjico. Vendar je bolje, če je zgornje telo vzravnano. Sicer je to občutno naporneje, vendar motivirani modeli to storijo z veseljem za lepše fotografije. Nikon D3S z 2,8/24-70mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 36mm. 1/160 sekunde, zaslonka 4,5, ISO 2500.
(Fotografija © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Sl. 10.8: Tudi v ležečem položaju je mogoče zadnjico izbočiti, kot je opisano zgoraj. Kako naporno je to, se najbolje razume, če sami poskusite leže. Takrat boste bolje razumeli trud modelov in zakaj bi morali fotografi biti hitri pri takšnih posnetkih. Nikon D3X z 2,8/70-200mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 145mm. 1/160 sekunde, zaslonka 22, ISO 100.
(Fotografija © 2012: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Veliko modelov ima težave z velikostjo svojih prsi. To navadno ne morem razumeti, saj gre bolj za obliko kot za velikost. Tudi relativno majhna prsa izgledajo zelo lepo, če je oblika pravilna in če ne visijo.
Tudi precej velika prsa lastnice pogosto štejejo za premajhna, kar tudi sploh ne morem razumeti. To je očitno bolj psihološka težava mnogih žensk. (Iz pogovorov z moškimi vem, da velika prsa sicer neopazno pritegnejo pozornost; vendar jih večina moških ne mara prav zelo. To še posebej velja za prsi s silikonskimi vsadki).
Fotografsko se prsi pogosto bolje prikažejo, če pri pozu dvignemo roke in s tem preprečimo visenje.
Sl. 10.9: Ob visenju rok tudi prsi ženskih modelov niso vedno lepo napete. Priporočljivo je, da roke dvignemo (npr. proti glavi). To prsi privlačno izboči. Nikon D3S z 2,8/105mm mikro Nikkor. 1/80 sekunde, zaslonka 5,6, ISO 200.
(Fotografija © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Sl. 10.10: V ležečem položaju tudi sicer lepe velike prsi pogosto delujejo plosko. Če torej fotografirate model, ki ima komplekse zaradi velikosti prsi, je morda bolje, da jih ne fotografirate v ležečem položaju. Ali pa jih prosite, naj držijo roke ali brisačo (ali spodnje perilo). Nikon D3S z 2,8/24-70mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 55mm. 1/125 sekunde, zaslonka 5, ISO 200.
(Fotografija © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Sl. 10.11: Čeprav osebno ne maram silikonskih prsi - v ležečem položaju imajo (fotografsko gledano) prednosti pred naravnimi prsmi: Ne sesedejo se.
(Vendar "poznavalec" takoj opazi, da to ne more biti naravno prsi …). Nikon D3S z 2,8/105mm mikro Nikkor. 1/160 sekunde, zaslonka 4, ISO 250.
(Fotografija © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
10.5 Kul in nenavadne poze
Za modele veljajo naslednja pravila: Tisto, kar verjetno videti precej neumno v resničnem svetu, na fotografijah ponavadi deluje precej "kul", "sproščeno" in izrazito!
Zato je pri modeliranju podobno kot pri gledališču: pomembni so veliki gibi, pretirane poze. Vašemu modelu bi morali zato svetovati - če ustreza vsebini slike - da deluje čim bolj pretirano. (To velja deloma tudi za mimiko). Tako bodo vaše fotografije delovale strokovno in sodobno.
Če se fotografira pred preprostim (studievskim) ozadjem skoraj brez uporabe rekvizitov, je ta nasvet še posebej pomemben, saj je takrat model v središču pozornosti in nič ne odklanja pozornosti.
Slika 10.12: Nekateri modeli, kot je tu Agnes, imajo modeliranje v krvi. Čutijo, kateri položaji telesa so učinkoviti in fotogenični skoraj avtomatično. Kot fotografji morate, če sploh, nato popraviti le drobnosti. Če bi Agnes tako stala v vrsti pred pekarno, je verjetno ne bi nagovoril, temveč bi se, živčno, izognil … ;-)
(Foto © 2006: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 10.13: Bolj kot je gledališko, bolje je! Modelne poze lahko brezskrbno in pretirano izstopajo. Na fotografijah deluje to bolj učinkovito (in zato večinoma bolje) kot "običajni" položaji telesa. Nikon D3X z 2,8/24-70mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 24mm. 1/80 sekunde, zaslonka 22, ISO 100.
(Foto © 2011: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 10.14: Tudi popolnoma pretirane poze so primerne za fotografije. Dolgočasno lahko v resnici počne vsak; zato si ne postavljajte sami omejitev! Svojim modelom vedno povem: Bolj noro - bolje! In takšni fotografski snemanji so bolj zabavna kot običajna, ki jih že dolgo počnete. Nikon D3 z 2,8/24-70mm Nikkor pri uporabljeni goriščni razdalji 26mm. 1/125 sekunde, zaslonka 4,5, ISO 200.
(Foto © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
10.6 Več modelov hkrati pred kamero
Bolj kot je modelov (hkrati) pred kamero, težje je za fotografa vse usmerjati v skladu s konceptom slike. In še težje je modele usmeriti tako, da zavzamejo popolne poze (oziroma popravljajo zavzete poze v skladu s fotografijevimi predstavami). Pri tem postane s vsakim dodatnim modelom še težje.
Slika 10.15: Ko se na fotografijah pojavi dva ali več modelov, postane za nas fotografe težko podajati navodila. Pomembno je, da modele hitro, glasno in jasno ter predvsem natančno usmerjate. Tedaj bodo poslušali in bodo pozorni, kar je pri fotografiranju več oseb pomembno.
(Foto © 2008: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 10.16: Lažje je, če je ena od modelov v ospredju, medtem ko drugi v ozadju služi kot dekoracija. Če se zadnja oseba zamegli v rahlem neostrenju, se pogledi opazovalcev usmerijo na sprednji model, kjer pa mora pozicija vseeno biti prava. Nikon D3X z 2,8/105mm Nikkor. 1/250 sekunde, zaslonka 3,5, ISO 100.
(Foto © 2010: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Slika 10.17: Bolj kot je modelov hkrati fotografiranih, težje je vsem dati ustrezna individualna navodila za režijo. Tudi položaji telesa se ne morejo popraviti posamezno, brez da bi se pri drugih modelih kaj spremenilo. Mi ljudje pač nismo narejeni za mirno stojanje; to ne velja le za otroke. Lažje je potem pustiti modelom nekaj svobode ali jim na primer dati enostavno slikovno idejo, ki jo nato skupaj uresničijo. Fotografija je posnetek iz enega izmed mojih delavnic na Ibizi, ki se vsako leto odvijajo maja.
(Foto © 2008: Jens Brüggemann – www.jensbrueggemann.de)
Zaključek
Fotografsko znanje pridobimo samo z fotografiranjem. V tej seriji vadnic ste dobili nekaj nasvetov od mene, ki vam bodo zagotovo koristili pri uspešni modelski fotografiji. A zdaj je čas, da to "naučeno" prenesete v prakso, da ostane trajno v vaših mislih in da nastanejo res odlične, nenavadne modelne fotografije. Fotografirati je mogoče šele, ko imate pred seboj odlične fotografije; teorija sama po sebi ne naredi mojstra.
Ko boste v prihodnje fotografirali, si vedno znova v miru ogledajte rezultate na monitorju. Premislite, kaj ste naredili narobe. In sekirajte se zaradi preveč neumnih napak. Ampak tudi te vam bodo pomagale naprej, saj se boste iz njih nazadnje naučili! (Bolj kot je napaka neumna, večja je verjetnost, da je ne boste nikoli več ponovili!)
Ampak tudi pohvalite sebe v mislih, če se vam kdaj pokaže resnično lepa fotografija! Tudi to je del razvoja. Da se jezen zaradi svojih napak; ampak tudi, da ste ponosni na svoj napredek pri učenju.
Želim vam vedno "dober svetlobni snop" in odlične, predane modele!
Jens Brüggemann
