Ko je bila slika enkrat strgana in spet sestavljena, dobi že nek pomen. Če je strgana roba na posebnem mestu, se pomen slike poveča. Če poleg tega barvna raznolikost in svetloba poudarjata glavno sporočilo, se približujemo sliki s situacijskim kontekstom.
Korak 1: Izvorna slika
Ta slika je bila fotografirana s stalno svetlobo. Model je ležal na tleh, žaromet ga je osvetljeval z desne zgoraj. Modra folija je dala prizoru nekoliko hladnejšo svetlobo. Kot fotograf sem stal na stopnički približno 1,50 m visoko. Delovna površina je bila razširjena za približno 5 cm z belim robom okoli slike<Pravokotna obdelava.
Korak 2: Združljiva slika?
Za določitev, ali je izvorna slika primerna, obstaja majhna trik: v sliki iščemo izstopajoče diagonale in jih narišemo na ločene plasti. Ta postopek naj bo zelo hiter in spontan.
Nato ugasnemo plasti s sliko in si ogledamo diagonale. Te bi morale voditi k enemu (ali več, odvisno) pomembnemu delu slike ali ga poudarjati. V tem primeru je to zgornji del telesa ženske.
Popravki slike
Korak 3: Osvetlitev las
Po skrbnem opazovanju slike ugotovim, da so lasje v senčenem predelu nekoliko pretemni. Dobra metoda za osvetlitev je optimizacija v pogovornem oknu slike<Korekcije<Sence/Osvetlitev.
Plast je pred tem urejena pod Filter<Konvertiranje za pametne filtre, da bomo pozneje še vedno lahko prišli v to okno in idealno prilagodili vrednosti. Trenutne vrednosti so navedene na sliki. Samodejno ustvarjena maska pametnega filtra je zdaj napolnjena z črno barvo, učinek pa z belo barvo.
Korak 4: Potopitev v svetlobo lune
Cilj je osvetliti prizor kot bi ga osvetljevala svetloba lune. Za to je treba najprej nekoliko zmanjšati nasičenost barv in premakniti barvne kontraste.
Dobra možnost je ustvariti nastavitveno plast Barva/Nasičenost z metodo polnjenja Mehka svetloba. Nasičenost se lahko zmanjša, kvadratek Barvanje pa mora biti označen; glej sliko. Z premikanjem barv (zgornji drsnik) lahko izberemo želeni učinek:
Korak 5: Ugasnitev luči - vključitev žarometa
Ravno ustvarjeno nastavitveno plast se podvoji in nastavi z metodo polnjenja Množenje. Prosojnost plasti je približno 67%. V pripadajoči maski je izključeno območje, ki ne sme biti zatemnjeno: območje zgornjega dela telesa.
Korak 6: Sijaj luči
Svetlobo je mogoče poudariti tudi z zatemnitvijo določenih območij. Plasti "VZOREC" z obema ustvarjenima nastavitvenima plastema se združita v eno plast.
Metoda polnjenja te nove plasti je nastavljena na Množenje, in v pripadajoči beli maski se učinek zdaj z zatemnitvijo z Ortodromskim orodjem>Odbijajoča se črta (4. vrsta črte) lahko ponovno odstrani. Ustvari se vtis usmerjene svetlobe, in splošna barvna raznolikost v sliki že zelo dobro daje vtis noči in svetlobe lune:
Korak 7: Prilagoditev učinkov
Ker delamo z pametnim objektom (glej korak 03), bi morale biti tukaj narejene manjše prilagoditve v pogovornem oknu Sence/Osvetlitev. Na sliki vidimo masko pametnega filtra in lahko dobro vidimo, kje so svetlobna območja (bela) poudarjena. Namen je, da se nekatera gubanja v temnejših predelih ponovno osvetlijo in da se slika ne spremeni enakomerno v temo.
Korak 8: Ročna senca
Vedno je smiselno, da slika nekaj časa "počiva". Dovolj je kratek premor, da jo ponovno vidimo in opazimo. Po krajšem premoru sem se odločil, da bi senca, ki jo ženska vrže s svojo odejo, prizoru koristila. Zato pokličem nastavitveno plast Korekcija nivojev in zmanjšam bele predele. Nato s krtačo narišem senco v masko, ki je zapolnjena s črno barvo:
Korak 9: Sanjski videz
Da bi sliki dodali pridih sanjskega sveta in ohranili luč na nežen način, aktiviramo najvišjo plast, deaktiviramo ozadnjo plast in pritisnemo tipke Shift+Alt+Ctrl+E. Pri tem se vse vidne plasti združijo v novo plast. Z Ctrl+I se slika obrne.
Nato se plast premakne v način polnjenja Mehka svetloba. Pod Filter>Drugi filtri>Prelaz visokih frekvenc lahko nastavimo učinek mehkobe.
V našem primeru je vrednost približno 13,5. Prekrivnost plasti naj znaša približno 80%. Rezultat je nežna mehkoba, ki se dotika predvsem majhnih gub na stropu.
Korak 10: Raztrgan papir
Zdaj se fotografira raztrgan papir. Razumljivo je, da različni papirji ustvarjajo različne razpoke in raztrgane robove. Pri tem je treba malce eksperimentirati. Pomembno je bilo, da so bili raztrgani in zmečkani koščki papirja posneti podnevi, ob sončnem dnevu, v senčnem območju na črni karton. Vsak posamezen košček papirja je treba odstraniti in ga položiti na ločeno plast. To je mogoče zelo enostavno doseči z orodjem Čarobne palice:
Korak 11: Optimizacija oblik
Pod Uredi>Mreža oblik je vsak košček zelo enostavno in individualno prilagoditi. Na primer, če postavite zatič, pritisnete tipko Alt in medtem pustite kazalec nad zatičem, lahko obliko okoli zatiča tudi zavrtite. To je zelo pomembno za realističen videz. Cilj je oblikovati 3 koščke papirja, ki dajejo vtis, da izvirajo iz ene slike.
Korak 12: Položaj papirja
Pojedine koščke papirja potegnemo v sliko in jih na ustrezno mesto postavimo prek Uredi>Prosti preoblikovanje. Posebno pozornost je treba nameniti srednjemu koščku, da se glava ženske nahaja ob levi robovi.
Korak 13: Poravnava oblik
Koščki papirja je treba še naprej usklajevati v svoji obliki, tako da levi košček nima zgolj roba na levi strani in ne raztrganega roba ter da vsaka luknja dobi svoj obvod. Nato se izhodiščni posnetek ponovno združi z Shift+Alt+Ctrl+E v eno plast. Z izbiro posameznega koščka papirja (levo, sredina, desno) zdaj razdelimo našo osnovno sliko na ločene plasti; glej sliko. Plast papirja je nad slikovno plastjo.
Poravnava luknje v maski:
Korak 14: Poudarjanje zareze
Da se dobi več kontrasta pri zarezah in gubah, se vsaka plast papirja podvoji, položi v način polnjenja Mehka svetloba in zmanjša se Nasičenost.
Korak 15: Svetle zareze
Sedaj gre za to, da se svetle in temne zareze in gube ločeno vplivajo na spodnjo sliko. Za to je izbran kos papirja na ustreznem nivoju in pod Izbira>Barvno območje z kapalko izbran najsvetlejši del. Tukaj je primer srednjega kosa:
Z natančno to izbiro (teče škrat) se klikne na Ikon mask na dnu Plasti zavihka, in avtomatično se ustvari ustrezna maska, ki pusti vidne samo svetle dele. Način polnjenja te plasti je Negativno množiti.
Korak 16: Temne zareze
S tem temnim območjem posameznih kosov papirja se ravna po istem principu. Pri tem se sledi samo temnim območjem po podvojeni plasti in izbiri kot maske. Način polnjenja je Množiti.
Začasni rezultat izgleda takole:
Korak 17: Svetlo+temno
Seveda morata obe plasti v maski še vedno doživeti ustrezno obdelavo, da se slika optimalno izpostavi in na primer gube ne gredo čez obraz. Takšen je rezultat te simbioze:
Korak 18: Organizacija
Zgoraj navedeno tehniko sedaj uporabim tudi na ostalih ravneh in organiziram svoje plasti v ustrezne skupine; glej sliko:
Korak 19: Optimizacija gub
V tej fazi, če opazite, da nekatere dele slike potrebujejo več gub, lahko posežete po izbiri in plasteh drugih koščkov papirja ter jih po potrebi nadalje prilagajate, kot je prikazano na levi sliki:
Za to se ustvari plast prilagoditev, ki vrne nekaj svetlosti, kot popravek tonske vrednosti z masko za izrezovanje, nad fotografijo.
Z vlečenjem in spuščanjem bo ustrezna maska (svetle gube) iz drugega koščka papirja zdaj spuščena v masko prilagoditvene plasti. Nato se maska postavi na primerno mesto in ustrezno prilagodi.
Korak 20: Premik
Pojedine skupine se zdaj po potrebi malce zavrtijo in premaknejo, da prihaja do prekrivanja tudi tukaj. Moj glavni fokus je na srednjem kosu s podobo ženske. Za boljše ocenjevanje naslednjih korakov se ozadinska plast nekoliko potemni, da ni videti čistega belega:
Korak 21: Rob razpoke
Resnična fotografija sestoji iz več plasti: osnovne plošče, lepilne plasti, fotografskega kartona itd. Če raztrgate takšno fotografijo, nastane določena podoba razpoke, odvisno od zgoraj omenjenih dejavnikov. V posamezni skupini se ustvari nova plast, polnjena s belo barvo. Priloži se ji ustrezna maska posameznega koščka papirja. Aktivirano masko lahko sedaj premikate v levo z puščičnimi tipkami. Rezultat tega premika maske je prvi rezultat roba razpoke:
Korak 22: Optimizacija roba
Z orodjem Krtača za zabrisovanje lahko v maski ustvarite nekoliko nepravilno razporejen vzorec razpoke in s previdnim izbrisovanjem posameznih območij naredite posamezna vlakna vidna.
Korak 23: Obravnava površine papirja
Raztrgan fotografski papir deluje še bolj realistično, če je poškodovana tudi površina. Za to lahko v nastavitvah čopiča v nastavitvah čopiča prilagodite ustrezno...
... in v maski, polnjeni s belo barvo na fotografiji s pomočjo nizke prosojnosti, enakomerno nanesete rahlo prekinjeno strukturo.
Tukaj je podroben izrez:
Korak 24: Sencni rob
Valovit papir deluje prepričljivo le, če ustvari ustrezno sencno senco. Odločim se za nekoliko difuzno svetlobo. Ustvari se nova polnilna plast barvnega območja z metodo polnitve zmnoževanje in z masko, ki je napolnjena s črno barvo, ponovno postane nevidna.
Z mehko in belo veliko krtačo, ob nizki prosojnosti ustvarimo učinek sence. Na nekaterih mestih se lahko premer čopiča spremeni in tudi prevzame natančnejšo obliko, da je bližina podlage bolj očitna.
Korak 25: Nasvidenje barvitost
Da bi sliki dali več pomena, se odločim za videz, ki še bolj simulira nočno svetlobo/lunino svetlobo. Ustvari se prilagoditvena plast barveton/nasičenost z metodo polnitve barva. Nasičenost ni popolnoma zmanjšana; glej sliko:
Korak 26: Vrnitev gub
V teh skoraj končnih korakih raje združim vse spodnje plasti s kombinacijo Shift+Alt+Ctrl+E in jih takoj podvojim še enkrat. Vrhnjo plast zdaj obdelam z Slika>Korekcije>Senčenje/Svetloba, da bodo določene gube spet bolj vidne. Način polnitve tega sloja je Luminanca, in ustvarim masko, ki jo napolnim z črno barvo. Sedaj imam možnost, učinek senčenja/svetlobe z belo barvo narisati tja v sliki, kjer želim okrepiti gube in gube.
Korak 27: Toniranje
V primeru nadaljnje prilagoditve barvnosti slike lahko tukaj dodate barvno polnilo z metodo Plastičen kopirati in manjšo Prosojnost.
Korak 28: Zrnatost in ostrost
Skoraj končna slika zahteva še rahlo zrnatost, ki jo dosežem z gladino napolnjeno s 50 % sive barve in z ustreznim vrednostmi filtra Dodajanje šuma. Nato to zrnatost nekoliko zameglim s filtrom Filtre za zameglitev; način je Mehka svetloba z manjšo Prosojnostjo. Ostrost dosežemo z uporabo filtra Filtre za ostrenje>Omatična maska. Tukaj je podroben ogled z zrnatostjo in ostrostjo.
Korak 29: Končno
Končne poudarke vedno izberemo po okusu. Odločim se za nekoliko potemnjene zunanjosti, ki povzroči rahlo ustvarjanje žarka svetlobe z dvema barvnima polniloma z metodo Množiti pri ustrezno manjši Prosojnosti:
Končna slika:
