Vodnik po FL Studiu: Učenje glasbene produkcije

V tem uvodu je gledalec pozdravljen s strani avtorja vadnice.

V prvem poglavju gre za nekaj osnovnih pojmov iz glasbene produkcije. Pomagajo razumeti kasnejše vsebine v usposabljanju "Digitalna glasbena produkcija z FL Studio" bolje.

V delu 1 gre za pojma DAW in vtičniki.

V prvem poglavju gre za nekaj osnovnih pojmov iz glasbene produkcije. Pomagajo razumeti kasnejše vsebine v vadbi "Digitalna glasbena produkcija z FL Studio".

V drugem delu gre za domači studio in MIDI podatke.

V drugem poglavju gre za različna delovna področja v FL Studiu. Ta bodo predstavljena posamično in pojasnjena v njihovem delovanju.

V 2.1 bodo predstavljene različice FL Studia, ki so na voljo.

V drugem poglavju gre za različna delovna področja v FL Studio. Ta se predstavijo posamezno in razložijo njihovo delovanje.

V 2.2 so razloženi splošni upravljalniki, korakovni sekvencer in seznam predvajanja.

V drugem poglavju gre za različna delovna področja v programu FL Studio. Ta se predstavijo posamično in razložijo njihovo delovanje.

Pri 2.3 je v središču pianonska lestvica.

V drugem poglavju gre za različna delovna področja v FL Studiu. Ta bodo posamezno predstavljena in pojasnjena v svojem delovanju.

Pri 2.4 gre za mešalnik (digitalno mešalno mizo) in brskalnik.

V tretjem poglavju bo pojasnjeno delo na posameznih delovnih področjih in kako se ta medsebojno povezujejo.

V 3.1 gre za potrebne nastavitve pred začetkom glasbene produkcije, kot je izbira pravega gonilnika za zvok.

V tretjem poglavju bo pojasnjeno delo na posameznih delovnih področjih in kako so ta med seboj povezana.

V 3.2 se osredotočamo na pravilno hitrost, nalaganje vzorcev v korakalnik in nato povezovanje z kanalom na mikseti.

V tretjem poglavju je pojasnjeno delo v posameznih delovnih območjih in kako ta med seboj povezana.

V 3.3 gre za nalaganje instrumentov v korakovni sekvencer in za načelo vzorca FL Studia.

V tretjem poglavju bomo pojasnili delo v posameznih delovnih področjih in kako so ta med seboj povezana.

V 3.4 gre za delo z melodijami v klavirski zvitem in povezavo različnih vzorcev.

V tretjem poglavju bo pojasnjeno delo v posameznih delovnih področjih in kako se ta med seboj povezujejo.

V odstavku 3.5 se bodo podane nekatere koristne smernice glede vizualne predstavitve na določenih delovnih področjih. Poleg tega bo osnovno razloženo, katere nastavitve so potrebne, da je mogoče izvajati avdio snemanja.

Četrto poglavje obravnava teoretične osnove uporabe efektov in hkrati obravnava oblikovanje zvoka s pomočjo ekvalizerjev. Poleg tega so obravnavane teme dinamike in uporabe kompresorjev.

V petem in zadnjem poglavju gledalec spremlja primerek proizvodnje od samega začetka. Pri tem so pojasnjene pomembne delovne tehnike in podani številni nasveti glede delovnega procesa in oblikovanja pesmi.

V 5.1 se izvedejo priprave za novo projekt.

V petem in zadnjem poglavju spremlja gledalec proizvodnjo na primeru od začetka. Pri tem se pojasnijo pomembne delovne tehnike in podani so številni nasveti za delovni proces in oblikovanje pesmi.

V 5.2 gre za pomembno temo stranskega veriženja. Prikazani so dve možnosti, kako ga je mogoče uporabiti.

V petem in zadnjem poglavju gledalec spremlja primer proizvodnje od začetka. Pri tem so pojasnjene pomembne tehnike dela in podani številni nasveti glede delovnega procesa in oblikovanja pesmi.

Pri 5.3 se dodajo dodatni posnetki in instrumenti.

V petem in zadnjem poglavju spremlja gledalec primer proizvodnje od začetka. Pri tem so razložene pomembne delovne tehnike in mnogi nasveti za delovni tok in oblikovanje pesmi.

V 5.4 se dodajo tudi dodatne sledi in instrumenti, med drugim z neposrednim vstavljanjem vzorcev v predvajalnik.

V petem in zadnjem poglavju spremlja gledalec primere proizvodnje od samega začetka. Pri tem se pojasnjujejo pomembne delovne tehnike in dajejo številni nasveti za tok dela in oblikovanje pesmi.

V 5.5 gre za zgradbo aranžmaja za uvod iz doslej ustvarjenih elementov.

V petem in zadnjem poglavju gledalec spremlja primer proizvodnje od začetka. Pri tem se pojasnjujejo pomembne delovne tehnike in dajejo številni nasveti o delovnem toku in sestavi pesmi.

V 5.6 so predstavljeni pomembni avtomatizacijski posnetki za produkcijo s FL Studio in pojasnjeno je, kako se uporabljajo.

V petem in zadnjem poglavju gledalec spremlja primer proizvodnje od začetka. Pri tem se pojasnjujejo pomembne delovne tehnike in daje veliko nasvetov o delovnem toku in oblikovanju pesmi.

V 5.7 je govora o uporabi avtomatizacije pri zunanjih vtičnikih in o uporabi učinkovinskih vzorcev.

V petem in zadnjem poglavju gledalec spremlja primer proizvodnje od začetka. Pri tem se pojasnjujejo pomembne delovne tehnike in dajejo številni nasveti za delovni proces in oblikovanje pesmi.

V 5.8 se obravnavajo osnove splošne strukture pesmi in aranžma se nadalje razvija. Poleg tega se z uporabo učinkov optimizira oblikovanje zvoka in s tem zaključi primer projekta.